"Mi nismo covid bolnišnica, a epidemija kljub temu zelo vpliva na naše delo," je na današnji tiskovni konferenci povedal prof. dr. Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana. "Naš hospital je večinoma poln, prevzeli smo tudi paciente z infekcijske klinike."
Zdaj večinoma delujejo normalno, v prvem, spomladanskem valu pa so opažali, da je manj pacientov z lažjimi možganskimi kapmi in prehodnimi motnjami prekrvavitve možganov. "To je zaskrbljujoče, saj so to pogosto ljudje, ki se bodo čez nekaj mesecev pojavili pri nas s težjo kapjo," je poudaril Podnar. "Lažja možganska kap ali prehodne motnje so dostikrat opozorilo, da bo prišla težja kap. V Sloveniji gredo ljudje sicer hitro k zdravniku, v epidemiji je bila dostopnost do zdravnika slabša, poleg tega pa so se tudi bali, da bi se okužili v bolnišnici. Zdaj tudi v urgentni službi ni večjih razlik glede na sicerjšnji potek."
Velik problem so v času epidemije predstavljale tudi odsotnosti zaposlenih, česar sedaj ni več veliko, saj je večina zaposlenih okužbo prebolela ali bila bila cepljena. "Pri medicinskih sestrah je problem, da jih še veliko ni cepljenih," je dejal Podnar. "Še razmišljajo o tem, ali se bodo cepile, kar je seveda tragično. Da ob tako kakovostnih cepivih oklevajo celo zdravstveni delavci. Zdravniki smo bistveno boljši glede tega, na kliniki praktično ni zdravnika, ki bodisi bolezni ne bi prebolel bodisi bi bil cepljen."
Okoli 25 medicinskih sester so posodili na covid oddelke, hkrati je bilo zaradi istega vzroka v povprečju odsotnih tudi pet do šest zdravnikov. "Največji problem je izjemno pomanjkanje medicinskih sester," je poudaril Podnar. "Ne vem, ali se ljudje v splošnem zavedajo, v kako težkem položaju smo glede tega. Če se bo to nadaljevalo, bodo morali svojci hoditi v bolnišnico in pomagati pri negi. Upam, da se to bo spremenilo. Največji absurd je, da prehajajo medicinske sestre na primarni nivo - mislim, da je to povsem nesprejemljivo."
Pozitivno se mu zdi dejstvo, da, kljub temu, da smo bili po okužbah blizu Bergamu, nismo nikdar prišli do točke, da bi morali odklanjati zdravniško oskrbo, ki je bila glede na medicinske indikacije za posameznega bolnika potrebna.
"Še vedno nismo zunaj tega, žal cepljenje poteka prepočasi zaradi težav z dobavami," je poudaril Podnar. "Ljudje za zdaj ne kažejo pravega navdušenja, a sem optimist. Več kot nas je cepljenih, bolj bodo ostali videli, da cepljenje ni 'bau bau'. Vidimo, kako se je dramatično izboljšalo stanje v DSO-jih, kjer so se v večji meri cepili stanovalci, medtem ko še naprej ostaja problem osebje, ki iz iracionalnih razlogov ni precepljeno tako, kot bi moralo biti."
Opozoril je na klasične zaščitne ukrepe, kot so prezračevanje, vzdrževanje razdalje, nošnja mask in razkuževanje rok. "Če se držimo teh štirih ukrepov, je vse ostalo nepotrebno, ob tem, da jih je v določenih situacijah, kot so šole, nemogoče povsem držati," je dejal Podnar. "Na ta način organizirati šolo je zahteven projekt. Čakamo na spomladanske mesece, ko se bomo lahko iz zaprtih prostorov premaknili na prosto. Upam, da bo cepiv takrat dovolj in da pridemo v jesen z dobro kondicijo."
Pojasnil je tudi, da so na kliniki imeli ves čas težave tudi z vdori virusa. "Sprva so bili posledica vnosov preko zaposlenih ali pacientov, a je tega vedno manj," je dejal Podnar. "Mnogi so prekuženi ali cepljeni, za ostale pa imamo tedenska testiranja s hitrimi testi. Ti so koristni, da lahko okužene hitro umaknemo."
Dodal je, da je "brisanje" zaposlenih in pacientov zahteven organizacijski zalogaj, saj je potrebno paciente testirati ob prihodu ter še tretji in sedmi dan. "Ko pride do okužbe, moramo zapirati oddelke, uporabljati zaščitno opremo, kar je naporno," je še dodal Podnar. "Je pa pričakovano, da v bolnišnici pride do okužb, ker so kontakti tesni, bolniki pa ne morejo ves čas nositi maske."
Naloga strokovnega direktorja klinike tudi je, da ozavešča in izobražuje zaposlene, zlasti v času pandemije. Ne pa, da posledice slabe organizacije in svojo odgovornosti delegira med podrejene. Naravnost neverjetno je, da mu kaj takega pade na pamet. Po njegovo naj… ...prikaži več bi svojci pustili svoje službene obveznosti in v modrih haljah pisali temperaturne liste, dajali terapije in podobno. Naj ne razlaga neumnosti in raje dela svoj posel, odredi strokovni nadzor in tako našel vzroke za svoje težave.
Lahko bi en tiktok posneli za nas k smo na net.
Samo zastraševanje! Zdravstvenih delavcev več kot dovolj, samo razporediti jih je potrebno.