Prednosti in slabosti hitrih antigenskih testov
"Hitri antigenski testi so manj zanesljivi kot PCR testi in so predvsem pri asimptomatskih osebah manj občutljivi," je na današnji novinarski konferenci vlade razložila vodja strokovne skupine za covid-19, dr. Bojana Beović. Poleg tega hitri testi veljajo le za tisti dan, ko se testiramo, v določenih primerih so tudi lažno pozitivni ali negativni.
Zakaj je takšno testiranje torej sploh smiselno? Kot je pojasnila Beović, lahko na tak način iz populacije hitro izločimo nekaj kužnih ljudi, ki se lahko tako izolirajo in preprečijo širjenje bolezni na delovnem mestu in v svojih družinah. Po njenih besedah gre za ljudi, ki se jih sicer ne bi testiralo, ker nimajo simptomov. Tako pa se lahko po pozitivnem testu izolirajo in preprečijo širjenje bolezni na delovnem mestu in v svojih družinah. Dobro je po njenem mnenju tudi to, da ukrep hitrega testiranja ni represiven, saj omogoča, da določene dejavnosti ostanejo odprte.
Hitri antigenski testi pa po besedah Beovićeve niso primerni denimo za uporabo v bolnišnicah, če bi želeli ugotoviti, ali ima pacient covid-19 - prav pridejo samo izjemoma, če nimamo molekularnega testa. Prav tako je smiselnost množičnega testiranja vprašljiva takrat, ko v populaciji kroža malo virusa, a "trenutno v Sloveniji še nismo v taki situaciji, saj je breme virusa v populaciji veliko".
Kot je povedala, so teste šele pozno jeseni nabavili zato, ker jih je bilo do takrat na trgu malo, do jeseni po njenih besedah večina držav ni izvajala hitrega testiranja. Lani spomladi, v prvem valu, pa hitrih antigenskih testov, vsaj takšnih, da bi ustrezali standardom kakovosti, na trgu sploh ni bilo.
Razmišljajo tudi v smeri manj bolečih in neprijetnih hitrih testov, ki se lahko jemljejo z grgranjem, z brisom spodnjega dela nosu ali ustnega žrela. A Beovićeva je opozorila, da so takšni testi še manj zanesljivi od klasičnih hitrih antigenskih testov, ki se jemljejo z nosne sluznice.
Zaenkrat v Sloveniji le britanska varianta
Zaenkrat v Evropi krožijo tri nove variante virusa: brazilska, katero so v populaciji odkrili tudi Hrvati, britanska in južnoafriška. Vzorcev z vsemi mutacijami, značilnimi za južnoafriško in brazilsko različico novega koronavirusa, doslej na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani niso zasledili, so pa odkrili, da je v Sloveniji prisotna le britanska varianta virusa.
Te variante virusa so bistveno bolj virulentne, znanstveniki ugotavljajo, da tudi do 70 odstotkov bolj kot osnovna varianta. A vsaj zaenkrat zanesljivih podatkov, da bi bile variante tudi bolj smrtonosne, ni, je povedala Beovićeva, čeprav naj bi Britanci poročali o večji smrtnosti, kjer je pristone več britanske variante virusa. "O tem še ne vemo dosti," je priznala.
Če smo covid-19 že preboleli ali pa smo cepljeni, nas ta imunost ščiti tudi pred britansko varianto virusa, žal pa pri južnoafriški varianti te zaščite ni, kar pomeni, da lahko znova zbolimo. Pri cepivu AstraZenece se zaščita zniža na deset odstotkov, pri Pfizerjevem cepivu pa na šestino. "Pri novejših cepivih, kot sta Johnson&Johnson in Novawax, je zaščita nekoliko višja, vendar bistevno manj, kot proti klasični varianti," je dodala Beovićeva.
Za brazilsko varianto še ni znano, kako reagira na pridobljeno imunost.
Sputnika V v Sloveniji očitno ne bo
Kot kaže, pa je zelo učinkovito cepivo uspelo proizvesti Rusom. A dr. Beović je pojasnila, da Rusija v nobeni fazi razvoja zdravil ne sodeluje z mednarodnimi organizacijami, pri odobritvi cepiva pa je treba preveriti vse stopnje - ne le razvoja, temveč tudi proizvodnje cepiva. Zato bi v primeru, da bi želeli to cepivo registrirati v Sloveniji, celoten postopek trajal predolgo. "Je pa to možno s političnim soglasjem, a to ni standard, ki smo ga vajeni," je poudarila.
Če bo prevladala južnoafriška varianta virusa, lahko pričakujemo tretji val
Beovićeva je poudarila, da se situacija izboljšuje, kar se kaže tudi v bolnišnicah, kjer lahko obravnavajo tudi bolnike z drugimi diagnozami. A se po njenem opažanju realno stanje po sproščanju ukrepov še ni odrazilo, saj je trenutno stanje odraz ukrepov, ki so veljali pred dvema tednoma. Strokovnjakinja kljub temu upa, da je bilo sproščanje varno in ne bo vplivalo na upadanje krivulje.
"Ob takšnem bremenu bolezni, kot ga imamo v Sloveniji, lahko prehitro sproščanje prinese tretji val, brez prisotnosti novih variant virusa," je opozorila Beovićeva. Tretji val lahko pričakujemo tudi v primeru, da se bo v populaciji začela širiti južnoafriška varianta virusa.
V strokovni skupini le še kot članica
"Epidemije še ni konec," je dodala Beovićeva in pozvala k upoštevanju vseh obstoječih ukrepov, vsi tisti, ki imajo bolezenske znake covida-19, pa naj takoj pokličejo zdravnika, ki jim mora omogočiti testiranje z izvidom v 24. urah.
Ker je dr. Beović postala predsednica Zdravniške zbornice, ne bo več vodja strokovne skupine za covid-19, temveč bo sodelovala le kot članica in strokovnjakinja na svojem področju, je povedala. Kdo jo bo zamenjal, pa je po njenih besedah odvisno od novega ministra za zdravje. To naj bi postal Janez Poklukar.
Je že dobila svoje jabolko navdiha za svojo vlogo pri uničevanju zdravja Slovencev (kratko-, srednje- in dolgoročnega), nevretenčar B. P., kaj čakaš?
Za njo ni pa čisto nič narobe, da ne sme v javnosti govoriti. Se mi zdi, da je kar malo lažje dihamo, ko nas Krek, BeoviĆ, Kacina & co ne zastrašujejo skozi ekrane.
Kaj pa spet bluzi, a ji je Twito snel nagobčnik??