“V nas je temeljni prakonflikt. Želimo si živeti, pa vendar bo za vsakega izmed nas prišel čas, ko bomo umrli,” pravijo v Slovenskem društvu hospic. Pojasnjujejo, da je zato odnos do smrti tako zelo povezan z odnosom do življenja.
“Smrt je predvsem naša velika učiteljica življenja, saj nas vedno znova spominja in uči, da ne vemo ne dneva ne ure in da je zaradi nje vsak trenutek enkraten, neponovljiv in dragocen,” opisujejo. Ugotavljajo, da je naravno, da nas je strah neznanega, ko moramo izpuščati, ko nimamo več veliko nadzora, vpliva, ko ne vemo kaj se bo zgodilo, ko se moramo prepustiti, zaupati…
Želijo si, da jih ne bo bolelo
Po njihovih opažanjih si ljudje, ki umirajo, zelo pogosto želijo ostati v svojem domačem okolju, med svojimi domačimi, prijatelji in njim pomembnimi osebami. Bolniki po njihovih izkušnjah izražajo željo, da bo poskrbljeno za njihovo fizično udobje, da jih ne bo bolelo, da ne bodo sami, pozabljeni, da ne bodo svojcem v breme, da bodo tudi njihovi bližnji dobili podporo, da bodo zmogli skrbeti zanje.
V hospicu si prizadevao za to, da bi ljudje v ranljivem in zahtevnem obdobju življenja ohranjali svojo avtonomijo, integriteto in dostojanstvo in da bi bile prepoznane, slišane in upoštevane njihove pravice, potrebe in želje. “Da ne bi prej doživeli socialne smrti pred fizično, temveč da bi lahko čim bolj polno in kakovostno živeli do konca. Zato so vodilo naše oskrbe in podpore potrebe bolnika in njegovih svojcev,” dodajajo.
Nekdo se sprijazni, nekdo ne
“Vsak človek je edinstven in neponovljiv in to se odraža tudi v procesu umiranja in izpuščanja življenja. Ljudje imamo tako radi, da popredalčkamo stvari. Toda umiranje in smrt nas vedno znova spominjata na to, da je človek velika skrivnost in da v sebi skriva ogromno različnih potencialov in razsežnosti,” opisujejo v Slovenskem društvu hospic.
Pravijo, da vsak človek živi svojo zgodbo in se tudi z umiranjem spoprijema in sooča na njemu lasten, neponovljiv in edinstven način. Zato se lahko zgodi, da se nekdo, ki je živel 90 let, ne zmore sprijazniti s tem, da odhaja in na drugi strani mlada oseba, ki na vrhuncu življenja, zmore sprejeti dejstvo, da je prišel njen čas. Hospic si s svojim programi prizadeva, da bi ljudje lahko dobili v obdobju poslavljanja od življenja, najboljše kar lahko, kjerkoli že so. Doma, v bolnišnici, domu za starejše, v skladu z njihovimi potrebami.
“Ljudje, ki odhajajo nam sporočajo, da si prav vsak človek želi biti upoštevan v njegovi enkratnosti in neponovljivosti ter da so najbolj pomembne stvari v življenju pogosto majhne in nematerialne,” opisujejo. Vsak človek, ki so ga spoznali in jim je dovolil vstopiti v svoje življenje v času soočanja z napredovalo boleznijo, jim je prinesel kakšno novo spoznanje o vrednosti življenja, o pogumu, ki premaguje strahove in o tem, da je v življenju najbolj pomembna ljubezen.
Dobrodelni koncert za društvo hospic
V nedeljo 8. novembra bo v Cankarjevem domu ob 18 uri dobrodelni koncert Vite Mavrič in Janija Kovačiča, z nakupom vstopnice pa lahko delo društva podprete tudi vi.
“Hvaležni bomo vsem, ki boste prišli podpreti 20-letno delovanje društva, vse programe, ki jih izvajamo in za katere potrebujemo podporo, da bomo lahko dosegli vse več ljudi, ki nas potrebujejo,” šravijo. Slovensko društvo hospic letošnjo jesen zapušča hišo na ulici Hradeckega v Ljubljani, s svojim delovanjem pa želijo še bolj okrepiti programe, ki jih izvajajo. To so spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev na domu, hospic v vsak dom ali detabuizacijo smrti, žalovanje odraslih, žalovanje otrok in mladostnikov in prostovoljstvo.
V društvu se spominjajo, da je bil pred 20 leti, govor o smrti še čisti tabu. Skupina strokovnih sodelavcev z Metko Klevišar na čelu je o svojih stiskah in stiskah bolnikov, ob srečevanju z umiranjem začela odprto govoriti, saj so opažali, da za umirajoče ni poskrbljeno na dostojanstven način. Kot stroka so začeli z razvijanjem novega pogleda na zadnje obdobje življenja, s tem pa je bil položen temeljni kamen za razvoj društva.
Društvo deluje v okviru 11 odborov po celi državi, od Murske Sobote do Kopra, znotraj le teh pa so se aktivnosti začele razvijati na različne načine: eni so začeli s prostovoljnimi aktivnostmi, ki so se jim kasneje priključili strokovni sodelavci, drugi pa ravno obratno. “Lani, so samo prostovoljci v Slovenskem društvu hospic opravili preko 20.000 prostovoljnih ur,” pravijo.
Posebna skupina so otroci
Ena od pomembnih aktivnosti društva je tudi pomoč svojcem umirajočega in spremljanje še 13 mesecev po izgubi bližnjega. Kot pravi Robanova, se z njimi, predvsem z žalujočimi otroci, nihče ne ukvarja. “Tisti ljudje, ki imajo osebno izkušnjo s hospicem, dobro vedo, kako pomembna je 24 urna odzivnost medicinske sestre, ki bo poskrbela za bolnika in svojce, pri čemer se bo povezala z vsemi akterji, od osebnega zdravnika, patronažne službe, ambulante za terapijo bolečine, do onkološkega inštituta in Centra za socialno delo, ki lahko skupaj opolnomočijo ne le bolnika ampak celo družino,” opisujejo.
Posebej občutljiva skupina žalujočih so otroci, za katere v društvu vsako leto organizirajo tabor. Po besedah Robanove gre za usmerjene delavnice, na katerih strokovni sodelavci sodelujejo z otroki in so oblikovane z namenom podpore v žalovanju. “Da se žalujoči otroci srečajo z vrstniki, ki imajo podobno izkušnjo, da spoznajo, da imajo pravico biti veseli ali žalostni, ko tako čutijo, da imajo pravico žalovati na svoj način in so v tem tudi razumljeni,” pravijo.
Vstopnice za dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 8. novembra 2015, ob 18. uri v Cankarjevem domu lahko kupite na:
- blagajna Cankarjevega doma, Informacijsko središče (blagajna) T 01 24 17 299/300, E vstopnice@cd-cc.si
- SPLETNA PRODAJA Cankarjevega doma: http://www.cd-cc.si/sl/glasba/vitomil-zupan-slagerji-in-pesmi-iz-zapora-5863/
- v Ljubljani: Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 9, Ljubljana
- Območni odbor Ljubljana, Gerbičeva 57
Društvo podprete tudi z SMS-om na 1919 in ključno besedo HOSPIC5, donacijo na naš TRR ali prispevate 0,5% dohodninskega davka.
anja.scuka@zurnal24.si
