"Kar groza me je nedelje, ko sem dežurna, to pomeni, da bom delala brez odmora od jutra do jutra, saj glavno šele prihaja," pravi specialistka splošne medicine Ksenija Ljubojevič Džefarovič, zdravnica iz Lenarta, kot pravi "s periferije", kjer so v ambulantah v teh dneh prav tako izredne razmere: "Od pol sedmih zjutraj pa do pol štirih popoldne sem obrnila 65 kartotek, vmes sem morala še na obisk na dom," je povedala po koncu delavnika.
Najprej posvet po telefonu
Sestra oceni, ali je potreben obisk v ordinaciji
Kako do bolniške?
"Glede bolniške ne kompliciram, ker ljudi poznam. V teh časih je treba paciente celo siliti na bolniško, kar pomeni, da raje hodijo v službo, na lekadolih in pozneje pridejo na pol mrtvi," pravi. Glede bolniškega staleža je zdravnika najbolje poklicati še isti dan oziroma največ tri dni za nazaj. Medicinsko sestra oceni, kdaj mora pri pogovoru sodelovati zdravnik. Sestra bolnika naroči na kontrolni pregled, saj je za trenutne viroze dovolj domača oskrba, počitek.
Zapleti predvsem pri starejših
"Kar zapletov tiče, je največ težav pri starejših ljudeh, ki jim sicer ravno tako svetujemo počitek, vendar ob tem pa poudarimo, da ne smejo uživati preveč tekočine, saj lahko pride do obremenitve srca. Ko gre za astmatike, bolnike z rakom, sladkorne bolnike ..., jih vsekakor pokličemo na kontrolo," pojasni zdravnica.
Na urgenco po diagnozo
Predvsem na nujni medicinske pomoči, kamor pacienti pridejo brez napotnice, je veliko nezadovoljstva, tako pri pacientih kot tistih, ki jim pomoč zagotavljajo. Zdravniki poudarjajo, da je priliv bolnikov na urgenco prevelik, da jih veliko število od teh ni življensko ogroženih. Prihajajo po dignoze, čeprav bi morala biti urgenca triaža in ne diagnostični center.
Na internistično prvo pomoč le z napotnico
"Na internistično urgenco pošljemo takrat, ko gre na primer za hudo pljučnico, za kar obstajajo protokoli; človeku pade pritisk, prihaja do popuščanja srca, potrebuje kisik. Takšen pacient dobi napotnico nujno, dobi rešilca in na internistično urgenco, v našem primeru v Maribor. Gre za paciente, za katere sem skoraj prepričana,da bodo ostali v bolnišnici, skratka, ne gre za diagnostiko, ker jo imamo v zdravstvenem domu," pojasni in ob tem poudari, da imajo zdravniki, ki delajo na periferiji, verjetno nekoliko več poguma: "Veliko odhajamo na teren, imamo urgentne primere, kar pomeni odločanje na licu mesta. Če imaš urgenco za vrati, je to pač nekoliko drugače. Ni lažjega, kot napisati napotnico, pa naj se drugi ukvarjajo s tem," dodaja.
Ljudje so panični in prestrašeni, zdravniki pa v defenzivi
Vzrok za gnečo po nepotrebnem so po njenem tudi bolniki, ki bi lahko počakali na osebnega zdravnika, a z nepotrebnim obiskom dodatno obremenjujejo urgence: "Ljudje so panični, nenazadnje poslušajo v medijih samo o tem, kako se v zdravstvu dela slabo, kako smo zdravniki zanič, kako je vse prepozno. Ljudje so preprosto prestrašeni. Mi zdravniki pa zaradi vsega tega gremo defenzivno medicino, v smislu, da le ne bi kaj spregledal," pravi zdravnica, ki na področju splošne medicine dela že 25 let. "Če bi zdravniki delali bolj racionalno delali, tega zagotovo ne bi bilo. Treba pa je vedeti, da če jaz v enem dnevu obrnem 60 do 80 kartotek. Od tega je ena tretjina prvih pregledov, priporočilo zavarovalnice pa je sedem minut za enega pacienta. To je čas, ko ne moreš obdelati niti navadne viroze, že zaradi tega, da česa ne zgrešiš. Ker nimaš časa, napišeš napotnico za urgenco," dodaja.
vanda.levstik@zurnal24.si
ziher si z ljubljane. umiri malo superiorni kompleks. te zadeve ki jih je zgoraj naštel rešiš sam brez zdravnika..
Kaj se jočete tiste, ki imate delo, mnogo je mladih zdravnikov, ki čakajo, da se jih zaposli in bi radi delali, pa ne morejo službe dobit. Tisti ki je pa kriv za take razmere v zdravstvu, pa naj vmes potolaži… ...prikaži več prezaposleno gospo zdravnico Ksenijo Ljubojevič Džefarovič,
Kdaj k zdravniku, kdaj na urgenco...? Če se sprašuješ to vprašanje, potem gotovo ne na urgenco.