Zdravnica opozarja: "Zanima me, kdo bo pokril Planico"

Pomislekov o tem, da bo vlada odstopila od obljube po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ni več in če bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je do 18. oktobra v javni razpravi, tudi sprejeta, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnikih, omejeno bo tudi delo pri koncesionarjih. 

Pričakovati je bilo, da bo ta ogromna sprememba v našem zdravstvenem sistemu na noge v prvi vrsti dvignila zdravnike. Danes so na primer ministrstvo za zdravje pozvali k "prevzemu odgovornosti za posledice." 

"Predlagani zakon bo bolečina za slovensko zdravstvo"

Zdravniki  opozarjajo, da razmejitev javnega od zasebnega pomeni njihove odhode iz javnega zdravstvenega sistema. Ker ta zahteva tudi obravnavo najbolj zahtevnih primerov, se bi lahko določeni oddelki v nekaterih javnih zdravstvenih ustanovah zaprli, so posvarili.

In na slabšem bomo predvsem bolniki, dodaja zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj, "Skrbi me, da bodo te omejitve dejansko precejšnja bolečina za slovensko zdravstvo," je povedal na današnji novinarski konferenci, kjer so sodelujoči poudarjali, da bo novela Zakona o zdravstveni dejavnosti neposredno vplivala tako na bolnike, kot tudi na vse zdravstvene delavce.

V. L.

"Razmišljam o odstopu"

V Zdravstvenem domu Postojna (ZD Postojna) je šest specialističnih ambulant, ki jih pokrivajo predvsem zunanji, pogodbeni delavci. Zdaj se bojijo, da bodo morali te ambulante kar čez noč zapreti, "V takšni krizi še nismo bili," je dejala Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna. "Da se tako rekoč ruši ta naš zdravstveni dom, da nisem uspela prepričati odločevalcev, da to ni dobro za naše občane, zaradi vsega tega razmišljam o odstopu," je dejala. 

Prikrajšani bodo otroci

Direktorica Zdravstvenega doma Kranj je povedala, da si danes na pediatriji pomagajo z upokojenimi zdravniki. "Zato da sploh lahko oskrbimo vse otroke. Če bo veljal zakon, potem tega ne bomo mogli, in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, to so otroci," je opozorila  Lilijana Gantar Žuran.

Sicer tudi v kranjskem zdravstvenem domu določene storitve najemajo pri koncesionarjih. Če bo zakonodaja obveljala, bo težava nastala tudi pri prevozu na primer dializnih bolnikov, saj nenujne storitve reševalnih prevozov najemajo prav pri koncesionarjih, "da ljudje pridejo pravočasno na pregled, da se ustrezno vozijo, da dobijo človeško oskrbo."

Zdravnica opozarja: "Zanima me, kdo bo pokril Planico" 

Zdravnica se je dotaknila še podjemnih pogodb za pokrivanje športnih prireditev, ki jih njihovi zdravniki v rednem delovnem čas ne morejo pokriti. Na področju Gorenjske je teh prireditev predvsem pozimi zelo veliko. "Če bo zakon uveljavljen, kot je napisan, potem odpade večina podjemnih pogodb in ne znam si predstavljati, kdo bo pokrival Planico. To se pokriva iz javnih služb, po pogodbah, ki jih sklenejo s svojo delovno organizacijo. V svojem imenu lahko povem, da kar veliko športnih prireditev pokrivam zastonj, ker sem športnica. Nismo vedno vsi zaslužkarji," je povedala.

Nestrinjanje s predlaganim zakonom je izrazil tudi radiološki inženir v UKC Ljubljana Tine Holc. "Tako radiološki inženirji kot sestre si nekako za izboljšanje našega prihodka, pomagamo z dodatnim delom. Če bodo sedaj privatniki ponudili boljše pogoje, se bojimo, da bo odhod kar velik. Kar na drugi strani pomeni slabše delovne pogoje, slabše plačilo in še več dela ostane za nas, tiste, ki ostanemo. In bojim se, da bo takšnih precej manj," je poudaril.

Kaj natančno prinaša zakon

Čakalnica v ZD Ljubljana ZD Ljubljana

• Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, bo lahko delal v tem zavodu tudi čez redni delovni čas. K temu bo spodbujen s podjemno pogodbo, ki ne bo obdavčena. Med drugim se bo podjemna pogodba dovoljevala le za tiste programe, pri katerih so presežene najdaljše dopustne čakalne dobe.
• Ministrstvo bo uvedlo tudi merjenje efektivne obremenjenosti zdravstvenih delavcev, s čimer bodo določali, ali je sklenitev podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim upravičena.
• Zaposleni bo še lahko vedno delal v drugem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju, vendar bo moral imeti javni zavod, pri katerem je zaposlen za vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje, v posameznem koledarskem letu realiziran celotni program, ki ga predpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
• Za pridobitev soglasja bo moralo biti izpolnjenih še nekaj pogojev; zaposleni ne bo smel odloniti izmenskega dela, nadurnega dela, stalne pripravljenosti, dežurstva, vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu ...
• Koncesionarji bodo morali imeti po novem redno zaposlenih toliko ljudi, kot imajo določenega programa, zato bo obseg dela, za katerega bodo potrebovali zunanje sodelavce, majhen, so prepričani na ministrstvu.
• Ti zunanji sodelavci bodo lahko delali samo še po podjemnih pogodbah in nič več kot samostojni podjetniki ali družbe z omejeno odgovornostjo. Za delo pri koncesionarju davčna olajšava ne bo veljala. Ta bo veljala le v primeru sklenitve pogodbe z lastnim delodajalcem.
• Koncesionarji bodo imeli trimesečni prehodni rok, v katerem bodo morali delovanje prilagoditi novim pravilom, torej redno zaposliti toliko kadra, kot imajo odobrenega programa.

dezurni@styria-media.si