Slovenija spada med redke evropske države, ki na populacijski ravni izvaja vse tri evropsko priporočene presejalne programe za raka – raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke. Kljub težji dostopnosti do zdravstvenih storitev in kalvarije s čakalnimi vrstami, omenjeni programi zelo delujejo.
Dora, ZORA in Svit so namenjeni ljudem, ki se počutijo dobro in nimajo kakih opaznih zdravstvenih težav. Če se raka odkrije zgodaj, je dobro ozdravljiv, zdravljenje manj obsežno in kakovost življenja boljša, zato velja izkoristiti te brezplačno zdravstveno storitev, ki dokazano rešuje življenja.
V pripravi dva nova programa
Na evropski ravni sta v pripravi dva tovrstna programa, za raka pljuč in raka prostate, ki bosta v prihodnje prav tako lahko pripomogla k rešitvi številnih življenj. V Državnem svetu so včeraj pripravili posvet o možnosti uvedbe organiziranega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka prostate na državni ravni. Rak prostate je ena najpogostejših vrst raka pri moških, za katerim zboli vsak četrti moški po 50. letu starosti.
November je mesec ozaveščanja o rakih pri moških
Rak prostate
V Sloveniji po podatkih državnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana vsako leto za rakom prostate zboli okoli 1600 moških, umre pa okoli 440. V letu 2019 je za rakom prostate zbolelo 1565 moških, umrlo pa 445. Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 15.922 bolnikov, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka prostate. Skoraj tri četrtine bolnikov je starejših od 60 let..
Praviloma raste zelo počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let. Petletno preživetje bolnikov z rakom prostate je dobro in je več kot 90-odstotno.
Strokovnjaki navajajo, da bi uvedba tovrstnega presejalnega programa lahko doprinesla k nižji stopnji umrljivosti zaradi tega raka in boljši kakovosti življenja bolnikov, saj zgodnje diagnosticiranje bolezni izboljša možnost ozdravitve in preživetja.
Uvajanje novih organiziranih presejalnih programov za raka je po besedah strokovnjakov kompleksen in dolgotrajen proces. "To pomeni, da obstajajo jasna merila, ki morajo biti izpolnjena zato, da smo prepričani, da ljudem s presejanjem delamo več koristi kot škode. Rak prostate ima kar nekaj značilnosti, ki zahtevajo še posebej premišljen pristop k presejanju, drugačen, kot ga imamo pri treh že vzpostavljenih in dobro delujočih presejalnih programih ZORA, DORA in Svit," je ob tem dejala Sonja Tomšič, z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Po njenem je s testom PSA, ki ga predlog novih priporočil Evropske komisije predlaga kot ustrezen presejalni test, možno raka prostate odkrivati zgodaj, ga uspešno zdraviti ter s tem zmanjšati umrljivost zaradi tega raka. "Vendar ob tem odkrijemo tudi veliko rakavih sprememb, ki moškemu nikoli ne bi povzročale težav ali mu stregle po življenju. Povečana vrednost PSA v krvi prav tako še ne pomeni, da ima moški zagotovo raka, za potrditev diagnoze so potrebni dodatni pregledi," je pojasnila specialistka.
"Optimalni algoritem presejanja pri raku prostate ni tako jasen kot pri obstoječih presejalnih programih (ZORA, DORA in Svit). V Sloveniji presejanje za raka prostate poteka že vrsto let, vendar je to presejanje neorganizirano oz. t. i. oportunistično, ki zagotovo ne dosega tako velikega učinka kot bi ga lahko, če bi bilo organizirano. Ob tem nimamo nobenih podatkov o tem, koliko oseb smo presejali, koliko rakavih sprememb odkrili in v katerih stadijih ter kaj dobrega in kaj slabega smo bolnikom pri tem naredili," je dodala Urška Ivanuš, specialistka javnega zdravja na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Število obolelih za rakom se zvišuje zaradi staranja, vse boljših metod odkrivanja in škodljivih navad, ki so še vedno precej razširjene med prebivalci, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola, premalo gibanja, previsoka teža. Najpogostejši raki pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate, debelega črevesa in danke) predstavljajo 60 odstotkov vseh rakov.
dezurni@styria-media.si
