Na oddelku internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je ponavadi v poletnih mesecih manj obiskov kot v hladnejših. Več dela imajo na splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana.
Tam ne vodijo posebne statistike glede zdravstvenih obravnav, povezanih z vročino, se pa po grobi oceni zdravnikov ponavadi obiski pacientov zaradi z vročino povezanimi težavami v času vročinskega vala povečajo za okoli dvajset odstotkov. Večinoma gre za dehidracije, vrtoglavice, slabosti, nestrpno oziroma agresivno vedenje, tudi kolapse in toplotne udare, so za STA danes povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Več intervencij na terenu
V Zdravstvenem domu Maribor v zadnjih dneh beležijo okoli 30 odstotkov več intervencij na terenu, v ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč ter dežurni ambulanti. Največkrat bolnika k zdravniku privedejo slabost, glavobol, vrtoglavica, bolečine po sklepih in mišicah, nihanje krvnega tlaka, motnje razpoloženja in nespečnost.
Pri manjšem delu toplotno zelo izpostavljenih ljudi se pojavi tudi hujša dehidracija, bolečine v trebuhu, srčne aritmije, motnje zavesti, nevrološke motnje, ki so podobne možganski kapi, ali celo nenaden nastop srčnega zastoja.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so pojasnili, da ni majhno število ljudi, ki imajo kostno-mišične bolečine ter bolečine v grlu in v predelu obnosnih sinusov zaradi izpostavljenosti klimatskim napravam.
Na splošno pa gre pri tistih, ki se jim zdravstveno stanje poslabša, za poslabšanja nekih že znanih kroničnih bolezni. "Moramo pa poudariti, da se ljudje iz leta v leto vse bolj držijo nasvetov, da najnujnejše opravijo zjutraj, ko še ni tako vroče, ostale reči pa zvečer," so navedli.
Postali bolje osveščeni
Tako kot v ljubljanskem kliničnem centru tudi v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Izola niso zabeležili pomembnega povečanja števila obravnav, ki bi bile neposredno povezane z vročino. "Pričakovati bi bilo, da bi bilo več motenj zavesti, poslabšanj ledvičnih obolenj, poslabšanj bolezni srca in ožilja, vendar temu zaenkrat ni tako.
Mogoče gre to pripisati temu, da so bolniki s kroničnimi obolenji postali dobro osveščeni, kako se morajo v takšnih neugodnih vremenskih pogojih vesti," pravi Matej Bernhardt z oddelka internistične nujne pomoči UKC Maribor.
Bolnikom svetuje, naj se zadržujejo doma, če zapustijo dom, pa naj gredo v prostore, ki so klimatizirani. Izogibajo naj se večjim naporom, poskrbijo za zadostno uživanje tekočin, a ne alkoholnih pijač. "In najpomembnejše, v primeru slabšanja počutja naj se posvetujejo z izbranimi zdravniki/specialisti o prehodnih spremembah režima jemanja zdravil," je pojasnil Bernhardt.
Zaenkrat tudi niso zabeležili porasta obiska starostnikov, ki živijo sami in so odvisni od pomoči svojcev. V preteklih letih se je namreč dogajalo, da je bilo povečano število obiskov sprejemnih ambulant bolj kot z vročino povezano z nastopom dopustov svojcev.
Ti so dan pred odhodom svoje ostarele starše ponavadi pripeljali v sprejemne urgentne ambulante z jasno težnjo, da morajo biti sprejeti.
Bolj so po ocenah Bernhardta za zdravstvene zaplete ogroženi mlajši in zdravi, ki so nekritični do neugodnih vplivov vročine na telo. Izpostavljajo se soncu ob najmanj ustreznih urah, so telesno aktivni, neustrezno hidrirani oziroma za lajšanje žeje uživajo alkoholne pijače ter uživajo neustrezno hrano.
