Rak pljuč je bolezen, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč, redkeje v sapnici ali sapniku. Sicer za njim na leto pri nas zboli približno 1300 ljudi. Kajenje je glavni dejavnik tveganja, saj 80 do 90 odstotkov primerov pljučnega raka povezujejo s kajenjem
Svetovna prvakinja in rekoderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik je letos prevzela vlogo ambasadorke kampanje Življenje s polnimi pljuči. Uspehi 38-letne Koprčanke namreč v veliki meri zavisijo od njenih pljuč, sicer je njeno življenje še kako zaznamovala tudi ta zahrbtna bolezen - zaradi raka je namreč izgubila oba starša. "Sama sem bila v zelo močni stiski doga leta in vem, kako je pomebno, če bi takrat imela nekoga," je povedala šampionka, bolnike pa tudi svojce poziva k povezovanju. "Pomembno je tudi, da si vzamemo več časa zase, da se ustavimo in pogledamo, kdo smo in kaj smo," je poudarila.
Vse več primerov pri ženskah
Število primerov se pri moških ne povečuje, pri ženskah pa se, in sicer v zadnjem desetletju povprečno za 4,9 odstotka letno. Po zadnjih podatkih je leta 2016 na novo zbolelo 1521 ljudi, od tega 966 moških in 555 žensk. "Medtem ko je bil rak pljuč pred leti bolezen moških in je na ženske odpadel četrtinski delež ali manj, se je povečal na več kot tretjino, kar povezujejo s kadilskimi navadami žensk pred 20 ali 30 leti," je dodala Vrankarjeva, ki je specialistka radioterapije na našem onkološkem inštitutu.
Umrljivost zaradi raka pljuč je pri moških med vsemi raki na prvem mestu, pri ženskah pa je bil med vsemi raki na prvem mestu leta 2016. Petletno preživetje bolnikov je bilo v obdobju od leta 2012 do 2016 pri ženskah 22-odstotno, pri moških pa 15,6-odstotno.
Dobra novica je, da je v zadnjih letih zdravljenje na tem področju zelo napredovalo. S tarčnimi zdravili pri določenih tipih raka lahko omogočijo 80-mesečno preživetje tudi pri razširjeni bolezni. Imunoterapija pa spodbuja lastni organizem, da se sam bori proti bolezni.
Kdaj obiskati zdravnika?
Smiselno je, da se dolgoletni kadilci opazujejo in če težave, ki jih opazijo, ne izzvenijo, naj obiščejo zdravnika. "Ko imaš simptom, ki ne izzveni v pričakovanem času, je treba seveda k zdravniku. In če je kadilec, mora biti še malo bolj pozoren, ne moreš samo zamahnit z roko, tukaj se to ne da," je dodala specialistka internistične onkologije na onkološkem inštitutu Mojca Unk.
Težave, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za raka, so:
- kašelj (posebno če se spremeni narava kašlja),
- težje dihanje,
- bolečina ali zbadanje v prsih,
- hitra utrujenost,
- močnejši izmeček iz pljuč, včasih s sledovi krvi,
- vnetja pljuč, ki ne izzvenijo ali se ponavljajo kljub zdravljenju z antibiotiki.
- Te težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Pomembno je, da ob pojavu težav čim prej obiščete zdravnika, da vas bo po potrebi napotil na ustrezne preiskave.
Pri društvu onkoloških bolnikov opozarjajo, da se pri napredovalem ali razširjenem raku se lahko pojavijo tudi:
- glavobol, hripavost, ohromelost, bruhanje, bolečine v kosteh ali sklepih, potenje.
- Pozorni moramo biti na nepojasnjeno hujšanje.
- V nekaterih primerih bolezen poteka brez simptomov in je odkrita po naključju.
vanda.levstik@zurnal24.si
