“V duhu povezovanja se odvija tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa jo organizirajo v sklopu projekta MOČ,” pojasnjujejo v NIJZ.
Prekolesarjeni kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. Do ponedeljka smo v Sloveniji v ta namen prekolesarili 13.830 kilometrov. “Ker v akciji štejejo kilometri iz številnih držav, naj bi tudi letos kolesarji iz vsega sveta prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje,” dodajajo.
Pokazati je treba, da nam ni vseeno
Letošnje geslo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora Podajmo roko - rešimo življenje nas spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora.
“Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko,” poudarja Saška Roškar, vodja projekta MOČ z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Dodaja še: “Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj, da bi pomagali nekomu, ki je samomorilno ogrožen. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči. Tedaj lahko posameznika spodbudimo in ga konkretno usmerimo.”
Umrli zaradi samomora
“Odločitev za samomor in pot do tega dejanja je za vsakega posameznika boleča in velikokrat tudi osamljena,” opozarjajo v NIJZ. Po njihovih podatkih je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi, od tega 325 moških in 63 žensk.
V tem letu je samomorilni količnik v državi znašal 18,81. V letu 2014 smo zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje. Po mnenju strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja.
Samomorilni količniki od leta 2007 dalje so bili namreč med najnižjimi v zadnjih štirih desetletjih. “Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje,” pravijo. Dodajajo, da je celjska regija tudi regija, v kateri so v letu 2014 zabeležili najvišji samomorilni količnik.
V upadu samomorilnega količnika izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil in so tako zabeležili enega izmed najnižjih količnikov v državi.
Sicer pa so nižje količnike zabeležili še v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. Po pričakovanjih so v vseh regijah bolj ogroženi moški, izrazito izstopa njihova ogroženost v regijah, kjer je količnik višji.
Pomen sodelovanja
“Letošnje geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora,” pravijo.
Primer dobre povezovalne prakse predstavlja javnozdravstveni projekt MOČ, ki združuje štiri partnerske organizacije in številne strokovnjake v prizadevanjih za izboljševanje duševnega zdravja. Projekt je financiran z Norveškim finančnim mehanizmom 2009-2014, z nepovratnimi sredstvi v višini skoraj 800.000 evrov.
