Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odločila, da je odvisnost od računalniških iger psihična motnja in tako "motnjo zaradi pretiranega igranja iger (gaming disorder) dodala na seznam bolezni. Gre za eno od sprememb v novi, enajsti po vrsti Mednarodni klasifikaciji bolezni (ICD-11), ki jo je WHO sprejela v ponedeljek.
Definicija motnje
Po uradni in januarja sprejeti definiciji o tej motnji govorimo, ko izgubimo nadzor nad količino igranja v tolikšni meri, da začnemo igram dajati prednost pred ostalimi aktivnostmi v življenju, tako da nadomesti ostale interese in dnevne opravke, početje pa nadaljujemo kljub negativnim posledicam, ki se začno pojavljati. Praviloma mora to početje trajati vsaj 12 mesecev, lahko pa v hudih primerih diagnozo postavijo že prej. Kot je povedal povedal direktor WHO za duševno zdravje Shekhar Saxena, oseba, ki toliko igra "zanemarja druge opravke, vključno s spanjem in hrano," je dodal.
Uvrstitev na omenjeni uradni seznam bolezni je pomembna zato, ker bodo ljudje s tovrstnimi težavami sedaj dobili resno diagnozo in pravico do zdravljanja, kar omogoča sistematično spremljaje pojavnosti bolezni in obravnavo na institucionalnem nivoju držav.
"Po skrbnem pregledu literature in posvetu s strokovnjaki smo se odločili to motnjo dodati na seznam bolezni," je še opozoril Saxena Po njegovem že okoli 2,5 milijarde ljudi igra video igre, kar pa ne pomeni, da je vsak od njih odvisnik. Stroka sicer ni enotna, kolikšen delež tako imenovanih "gamerjev" kaže znake odvisnosti, saj njihove ocene nihajo med 0,2 odstotka in 20 odstotki.
Večigralske spletne igre še posebej nevarne
"Igre so narejene tako, da je res težko prenehati z igranjem," opozarjajo pri safe.si, nacionalni točki za ozaveščaje o varni rabi interneta in mobilnih naprav. Računalniške igre imajo vgrajen mehanizem, ki igralca privlači, da nadaljuje, dosega nove stopnje. "V tem pa so še “nevarnejše” nove večigralske spletne igre, kjer je igro težko zapustiti tudi iz socialnih razlogov: igra se igra prek interneta v partnerstvu z drugimi igralci in če igro zapustiš (ker te mama kliče na kosilo), pravzaprav pustiš na cedilu druge igralce," dodajajo.
Starši kot slab zgled otrokom
"Pametni telefoni, tablice, računalniki ali igralne konzole nam olajšajo življenje, delo in učenje, z njimi se lahko zabavamo in razvijamo ustvarjalnost, zato je prav, da jih znamo uporabljati. A mladi preveč prostega časa preživijo za ekrani, starši pa jim pri bolj koristnem preživljanju prostega časa pogosto nismo dober zgled," pa je na nedavni predstavitvi pobude tedem brez ekranov dejala Nataša Jan iz Društva za zdravje srca in ožilja.
S projektom so tako pozvali k izbiri tedna dni, v katerem bodo starši in otroci prosti čas preživeli brez televizije, mobilnih telefonov, računalnikov in tablic. Prekomerno sedenje poleg debelosti privede tudi do simptomov zasvojenosti, ki jo je treba zdraviti, so opozorili v društvu, kjer svarijo tudi pred negativnimi posledicami sedenja.
Zaskrbljujoči podatki
Pred tem so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili raziskavo med slovenskimi osnovnošolci in ugotovili, da jih 2.5 odstotka ustreza diagnozi zasvojenosti z igricami. Slovenski osmošolci v povprečju igrajo računalniške igre slabi dve uri na dan, med vikendi pa skoraj 2,5 ure, so pred dvema letoma ugotavljali na NIJZ.
Med osnovnošolci je raziskava zajela učence osmih razredov vseh slovenskih regij. V reprezentativni vzorec 1.071 slovenskih osmošolcev v povprečni starosti 13 let in pol. V raziskavi o računalniških igrah, kjer so se osredotočili na intenzivnost njihovega igranja in potencialno zasvojenost, so še ugotovili, da je 82,1 odstotkov anketirancev v zadnjih 12 mesecih igralo računalniške igre prek različnih naprav.
Odvisni predvsem fantje
Pretirano igranje računalniških iger oziroma zasvojenost je bolj tipična za fante kot za dekleta. Sicer ti posamezniki z znaki zasvojenosti začnejo igrati računalniške igre prej (pri povprečni starosti 5,5 let) in igrajo bistveno več od ostalih (med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah pa v povprečju 6,9 ur dnevno, so ugotavljali.
Kot tempirana bomba
Sicer so v raziskavi primerjali samonadzor osmošolcev zasvojenih z računalniškimi igrami, z ostalimi osmošolci in ugotovili, da se prvi razlikujejo od svojih vrstnikov:
- v večji meri se vključijo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit;bolj so nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih;
- bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi;
- o sebi pravijo, da se počutijo kot da so tempirana bomba;
- hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo;
- pogosteje ne delajo domačih nalog.
Poleg slabšega samonadzora ima pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice še posebej na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša, zato je zelo pomembno, da bi osveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov ter krepitvi duševnega zdravja v prihodnje namenili več pozornosti, opozarjajo na NIJZ.
