V Sloveniji za vensko trombozo in/ali pljučno embolijo na leto zboli okoli tri tisoč ljudi, deset odstotkov od tega jih umre - tristo ljudi na leto torej in če bolezni ne bi prepoznali pravočasno, bi bila smrtnost še veliko večja, sporočajo strokovnjaki.
Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki sta v javnosti dokaj dobro prepoznana, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.
Na Društvu za zdravje srca in ožilja ob današnjem dnevu tromboze dodatno osveščajo o tej sicer še vedno dokaj neznani bolezni. "Pomembno je, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni in takoj poiskati zdravniško pomoč", dodajajo.
Ena ob pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, je zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo, da kar 45-60% vseh venskih trombembolij nastane tam. Večje tveganje je tudi pri ženskah, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo ali so pred kratkim rodile.
pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Bolezen je pogosta, vendarpogostješa nastane pri bolnikih z rakom, bolnikih, kiveliko ležijo, po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem.
Znaki so:
- Opozorilni znaki globoke venske trombembolije so bolečino v mečih ali stegnu, otekanje noge, stopala in/ali gležnja, pordelost in/ali opazno razbarvanje kože, koža topla na dotik, razširjene površinske vene.
- Znaki in simptomi pljučne embolije vključujejo: kratko sapo (zasoplost), hitro dihanje, bolečine v prsnem košu (lahko se poveča pri globokem vdihu), hiter srčni utrip, izkašljevanje krvi, vrtoglavica, omotičnost in/ali izguba zavesti.
Nevarnost med potovanjem z letalom
Potovanje z letalom, ki zahteva večurno nepremično sedenje, zmanjša pretok krvi skozi noge. To povzroči nabiranje krvi v venah, kjer lahko nastanejo strdki, ki ovirajo kroženje krvi po krvožilnem sistemu. Vendar letalski poleti niso edini dejavnik tveganja, čeprav se o tem največ govori. Tveganje pomeni vsak daljši prevoz, kjer smo utesnjeni.
Obstajajo splošna priporočila, ki veljajo za vse polete daljše od dveh ur. Predvsem za bolnike velja, da se je treba med poletom gibati vsaj na vsaki dve uri in popiti veliko brezalkoholnih pijač. Tistim najbolj ogroženim strokovnjaki priporočajoo, da si zberejo sedež v prehodu, saj se bodo tako lažje sprehodili. Med poletom tem posameznikom priporočamo kompresijske nogavice - dokolenke, ki jih sicer nosijo ljudje s krčnimi žilami.
