Pred leti so bile glavni razlog za poškodbo hrbtenjače prometne nesreče, letos pa je več poškodb zaradi padcev in skokov v vodo, so pojasnili na novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu osveščanja o poškodbah hrbtenjače v univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča).
Gre za težke poškodbe z ohromitvijo nekaterih ali vseh udov. Pri vseh bolnikih pa del okvare, kljub fizioterapiji, ostane.
Slive, izredno nevarno drevo
Vzroki za poškodbo so različni. "Ugotavljamo, da se povečuje delež poškodb zaradi različnih padcev. Temu sledijo delovne poškodbe, športne poškodbe in poškodbe ob skoku v vodo," je pojasnil vodja oddelka za rehabilitacijo bolnikov z okvaro hrbtenjače na URI Soča Rajmond Šavrin. Letos je številnim padcem botrovala obilna sezona češenj. Ob tem je Šavrin opozoril, da so bogato obrodile tudi slive, ki veljajo za izredno nevarno drevo.
V Evropi se sicer letno poškoduje 20 oseb na milijon prebivalcev. Dve tretjini poškodovanih je moških, tretjina pa žensk. Poškodujejo se sicer večinoma mladi do 30 leta in starejši. Šavrin je pojasnil, da gre pri starejših za kombinacijo dela in sočasne bolezni, ko se recimo osebi na drevesu zvrti in pade. Polovica poškodb hrbtenjače pa nastane zaradi bolezni.
Nekateri lahko ponovno shodijo
Obravnava se med bolniki razlikuje glede na prognozo in popolnost ali nepopolnost okvare, je dejal svetovalec na oddelku Janez Špoljar. Pri nekaterih bolnikih uspejo vzpostaviti tudi stojo in hojo. Med postopki, ki jih izvajajo le v URI Soča, so funkcionalne električne stimulacije in hoja na robotski napravi. Šavrin je ocenil, da se večina poškodovanih vrne v domače okolje.
S poškodbo hrbtenjače pa se spopada tudi Barbara Slaček, ki si je hrbtenjačo poškodovala v prometni nesreči. Kljub poškodbi poskuša živeti normalno in aktivno življenje, veliko se ukvarja s športom. Ob tem je poudarila, da imajo cestna pravila namen. "Če bi vsak dal en kamenček v mozaik za skupno dobro, bi bilo tudi posledic poškodb veliko manj," je povedala.
Na posledice poškodb hrbtenjače pa opozarjajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije. V ta namen organizirajo številne preventivne aktivnosti, delujejo pa tudi tudi na oddelku URI Soče. Po besedah predsednika zveze Daneta Kastelica dajejo bolnikom upanje in vzpodbudo za kvalitetno življenje.
Ob tem je Kastelic izpostavil, da osebe s poškodbo hrbtenjače lahko hodijo na delo ali se ukvarjajo s športom. Med vidnejšimi športniki s poškodbo hrbtenjače so na primer strelec Franci Pinter, smučar Jernej Slivnik, atletinja Tatjana Majcen Ljubič, atlet Henrik Plank ter igralki namiznega tenisa Andreja Dolinar in Mateja Pintar.
