Svetovni dan sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo danes, opozarja, da sladkorna bolezen sodi med največje izzive na področju javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča.
V Sloveniji je po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih 125.000 diagnosticiranih diabetikov oziroma 6,9 odstotka odraslega prebivalstva. Po ocenah stroke je sladkorna bolezen prepoznana le pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je okoli 50.000 oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.
50 tisoč jih ne ve, da jo imajo
Bolezen je pogostejša pri moških, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let; delež obolelih moških pa je v zadnjih desetih letih izraziteje naraščal.
Zdravniki diagnozo sladkorne bolezni postavijo, ko vsaj 2-krat izmerijo glukozo v krvi na tešče 7,0 mmol/l ali več, oziroma glukozo v krvi po zaužitju 75 g glukoze med testom OGTT (oralni glukozno tolerančni test) 11,1 mmol/ ali več.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo velike razlike med regijami. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter na nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter z najmanjšo prevalenco v Goriški regiji.
Razširjenost sladkorne bolezni in nekatere značilnosti je mogoče ugotavljati tudi s podatki o izdanih zdravilih za zniževanje glukoze v krvi. Če je leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo približno 84.000 oseb, jih je leta 2017 že 111.400. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 odstotke (povprečno za približno 2500 oseb) letno, navajajo na Lekarniški zbornici Slovenije.
Kar 90 odstotkov s sladkorno tipa 2
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. "Močno pa se veča tudi pojav sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu in mladostništvu ter pojav sladkorne bolezni v nosečnosti. Sladkorna bolezen tudi v Sloveniji zaradi svoje pogostosti, zahtevne obravnave in težkih posledic predstavlja velik izziv. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več, med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni," je ob tem dodal Boštjan Martin, nacionalni koordinator farmacevtske skrbi v Lekarniški zbornici Slovenije.
Vsakih pet minut
Diabetes povzroči več smrti na leto kot rak dojke in aids skupaj. Dve tretjini obolelih za sladkorno umreta zaradi bolezni srca ali kapi. Dolgotrajna sladkorna bolezen namreč pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko žilje ter žilje udov. "Vsakih pet minut ena oseba s sladkorno boleznijo doživi srčni napad," opozarjajo pri Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, kjer dodajajo, da je povezava s srčno-žilnimi boleznimi je tako pri zdravljenju sladkorne bolezni izjemno pomemben dejavnik. Evropski kardiologi in diabetologi so pred kratkim izdali nove skupne smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo.
Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija postopoma, lahko tudi več let. Navadno se pojavi v poznejšem življenjskem obdobju pri ljudeh s čezmerno telesno težo in nezdravim življenjskim slogom ter je lahko dedno pogojena. Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, pogostejše okužbe z glivicami in tudi čezmerna telesna teža.
Sladkorna bolezen
Po definciji Mednarodne federacija diabetikov (IDF) je diabetes kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Glede na nastanek, potek bolezni in zdravljenje obstajata dva tipa sladkorne bolezni, in sicer tip 1 in tip 2.
Sladkorno bolezen tipa 1 so včasih imenovali od inzulina odvisna ali juvenilna sladkorna bolezen. Pogosto se pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih, lahko pa tudi v katerikoli starosti. Ima jo približno od 5 do 10 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo.
Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija postopoma, lahko tudi več let. Navadno se pojavi v poznejšem življenjskem obdobju pri ljudeh s čezmerno telesno težo in nezdravim življenjskim slogom ter je lahko dedno pogojena. Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, pogostejše okužbe z glivicami in tudi čezmerna telesna teža.
Tretja oblika sladkorne bolezni se lahko pojavi v nosečnosti Imenujemo jo nosečnostna sladkorna bolezen. Pojavi se v majhnem odstotku nosečnosti in po porodu običajno izzveni. Nosečnostna sladkorna bolezen je lahko napovednik za pojav sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju.
Ja dejte še malo bolj cepit no... premal cepite, in je premalo sladkorne tipa 1 še no... dejte še cepit, pa ene 70 do 100 cepiv dat otročkom, upam da boste pol zadovoljni s še bolj strmim naraščanjem sladkornih mladostnikov.… ...prikaži več Doživljenjski pacienti se takole ustvarjajo.