V reševalnem vozilu brez zdravnika. Tonin: "Kdo je tukaj nor?"

Parlamentarni odbor za zdravstvo je sinoči na nujni seji na zahtevo Nove Slovenije razpravljal o delovanju 15 satelitskih urgentnih centrov, s katerimi želi ministrstvo za zdravje razbremeniti obstoječe urgentne centre in zagotoviti hitrejšo oskrbo akutno bolnih. 

Omenjena reorganizacija je namreč dvignila kar nekaj prahu. Občani Kamnika, ki je izpadel iz seznama predvidenih satelitskih centrov, so celo zaradi tega pripravili proteste. "Naša bojazen je, da se bo na dolgi rok obdržala le mreža satelitskih centrov, na ostale pa se bo pozabilo," je v državnem zboru dejal tamkajšnji župan Matej Slapar.

V Novi Sloveniji  jih najbolj moti, da pri načrtovani reorganizaciji nujne medicinske pomoči ni upoštevana regijskih posebnosti in da javnosti ni ustrezno sporočala načrtovanih spremembah. Po besedah predsednika stranke Mateja Tonina so "zelo razočarani", saj pri določanju centrov "niso bili uporabljeni strokovni, temveč lobistični kriteriji." Po njegovem je v načrtih vlade veliko nejasnih in nelogičnih rešitev, kot je na primer ta, da Zdravstveni dom Kamnik ni postal satelitki urgentni center. Dobili pa ga bodo v Domžalah, ki so bližje Ljubljani in tamkajšnji urgenci. "Zgodila se je napaka, zato zahtevamo, da se v uredbi med satelitske urgentne centre doda tudi Kamnik," je bil jasen Tonin. 

V reševalnem vozilu ne bo več zdravnika

Tonina moti tudi uvedba tako imenovanega srečevalnega sistema. Z začetkom reorganizacije nujne medicinske pomoči po 1. aprilu bodo namreč ekipe nujne medicinske pomoči nekoliko spremenjene. Če so doslej v primeru intervencije na teren odhajala reševalna vozila z zdravnikom, v tej ekipi tako ne bo več zdravnika, ki bo odšel na teren le v primeru, če se bo za to pokazala potreba. Po podatkih ministrstva kar v 70 do 80 odstotkih intervencij na terenu ne potrebujejo zdravnika, zato bi pacienta  do prihoda v bolnišnico lahko oskrbel tudi diplomirani zdravstveni tehnik sam.

Anže Petkovšek

Če zdravstveno stanje posameznika ne bo zahtevalo prisotnosti zdravnika, tega torej ne bodo aktivirali na teren. Prav tako v primeru lažjih stanj bolnikov zdravniku s kraja intervencije ne bo treba spremljati bolnika do bolnišnice, pač pa se bo lahko vrnil v ambulanto. "Kako lahko to nekdo predstavi kot pridobitev za občane, zato se tukaj vprašam, kdo je tukaj nor? je bil ob tem kritičen Tonin. 

Ministrstvo: Krepimo mrežo, denarja bo več

"Ministrstvo za zdravje v letošnji uredbi nikjer ne posega v krčenje lokacij mreže NMP ali v zmanjševanje sredstev za njeno izvrševanje. Ravno nasprotno, mreža nujne medicinske pomoči je v letošnjem letu težja za šest milijonov evrov," je Toninu odgovoril državni sekretar Denis Kordež. Po njegovem bo na primer ZD Kamnik letos za delovanje službe nujne medicinske pomoči prejel dodatnih 300.000 evrov. "Denar je namenjen za krepitev delovanja dosedanje nujne pomoči. Mobilna enota mobilnega zdravnika je program, ki ne pomeni samo delovanja na terenu, ampak tudi delovanje v ambulanti. Bo pa na tak način priteklo več denarja, delovanje zdravnika pa bolj učinkovito, tudi na terenu. S tem razbremenimo zdravnika nepotrebnih intervencij na terenu in s tem povečamo njegovo razpoložljivost. Žalosti nas, da je ukrep, s katerim sistem izboljšujemo, ga opolnomočimo in razbremenjujemo zdravnike, sprejet tako negativno oziroma se ga skuša predstaviti, kot da karkoli poslabšujemo," je še dodal državni sekretar. 

Trenutno 12 urgentnih centrov

Več kot 1,2 milijona primerov nujne medicinske pomoči na leto je opravljene na območju Slovenije, kažejo podatki za leto 2022. Po  nujno medicinsko pomoč se lahko zdaj odpravimo v 12 urgentnih centrov ter pri dežurnem zdravniku v 56 zdravstvenih domovih. Čeprav za vse to potrebujemo 466 zaposlenih zdravnikov, jih je trenutno takšnih le sto, ostali morajo dežurati po svojem rednem delu v obliki nadur. 

Da bi bila pomoč hitrejša in po vsej državi bolj enakomerno dostopna, se je ministrstvo za zdravje na podlagi analiz stroke odločilo za njeno reorganizacijo, pojasnjujejo na ministrstvu. Merila za ustanovitev satelitskega urgentnega centra so oddaljenost več kot 40 kilometrov ali več kot 40 minut vožnje z avtomobilom do urgentnega centra ter oskrbovanje več kot 45.000 prebivalcev z nujno medicinsko pomočjo. Satelitski urgentni centri bodo opremljeni z laboratorijem, rentgenskim aparatom, v njih bo mogoče opazovati pacienta, v njih bo potekala triaža. Po načrtih ministrstva naj bi centri v celoti zaživeli leta 2027, do takrat jih je treba še zgraditi, opremiti in zagotoviti kader. 

Številka ni dokončna

Po besedah državnega sekretarja, je danes je na razpolago pet lokacij, ki že izpolnjujejo kriterije za vzpostavitev omenjenih centrov. Sicer po njegovem številka 15 ni dokončna. "Nikjer namreč  ne piše, da sosednji enoti ne moreta organizirati v novi satelitski urgentni center. Tak primer sta na primer ZD Ivančna Gorica in Grosuplje in nikjer ni določeno, da se tega ne moreta dogovoriti tudi Kamnik in Domžale," je dodal državni sekretar. 

"Vsi današnji očitki, pa čeprav so bili tudi vljudno izraženi, so skrajno nevljudni in povsem nepravilno prejudicirani. Lahko zagotovim, da se na ministrstvu ne gremo nobenih ekspirimentov z ukinjanjem lokacij nujne medicinske pomoči, smo pa se kot država dolžni pripraviti na dejstvo, da smo v primerih, ko v nekaterih okoljih zaradi pomanjkanja zdravnikov ne bo mogoče več zagotavljati mreže v obstoječi obliki obliki, dolžni prebivalcem omogočiti oskrbo in dostop do nujnih zdravstvenih storitev," je zaključil državni sekretar. 

dezurni@styria-media.si