UKC Ljubljana: "Teh bolezni mnogo več kot v celem lanskem letu"

O tem, da Slovenija spada med države z klopnim meningoencefalitisom (KME) smo tudi na našem portalu že velikokrat opozarjali. Gre za bolezen lahko pusti pri človeku hude posledice, v redkih primerih povzroči smrt, zdravljenja ni, obstaja le cepljenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji s prenašalcem okužen odstotek klopov. "Letos je bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi, razmeroma veliko. Doslej je bilo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja hospitaliziranih že 100 bolnikov s KME in ambulantno obravnavanih več 100 bolnikov z lajmsko boreliozo. To je mnogo več kot v celem lanskem letu, ko je bilo bolnikov razmeroma malo in tudi več kot v "povprečnih" letih," nam je povedal Franc Strle, infektolog na Infekcijski kliniki v Ljubljani.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in celo ohromelost.

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer tedensko spremljajo pojavnost teh bolezni, so zapisali, da je so v obdobju od 1. januarja do 3. avgusta letos prejeli 64 prijav obolenja s KME. Zbolelo je 25 žensk in 39 moških.

• Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa.
• Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.
• V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
• Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
• KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).

Najvišjo stopnjo obolevnosti na NIJZ-ju beležijo v primorsko - notranjski statistični regiji, sledita koroška in gorenjska statistična regija. Za KME zboleva več moških, medtem ko je pri lanski boreliozi obratno, saj v glavnem zbolevajo ženske.

NIJZ

"Obolevnost za KME in LB začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih zaradi aktivnosti klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih ipd. in so tako klopom bolj izpostavljeni. Povečana obolevnost traja do konca oktobra," pojasnjujejo na NIJZ.

Po obolevnosti na prvem mestu

Lymska borelioza je zdaleč najbolj razširjena bolezen, ki jo prenašajo klopi v Sloveniji. Sicer smo po obolevnosti zadnja leta najbolj ogrožena populacija na svetu. 

sledilce skrbi ... Magazin Predsedniku Pahorju zdravnik "navil ušesa", ker je odlašal z obiskom

Ker za lajmsko boreliozo ni cepiva, NIJZ ob odhodu v naravo predlaga preventivno zaščito z oblačili svetle barve, ki pokrijejo čim večji del kože, in z repelenti. "Na svetlih oblačilih je klopa lažje opaziti. Po prihodu iz narave priporočajo pregled telesa in prho pod tekočo vodo. Oblačila je treba dobro skrtačiti oziroma oprati. Če na koži opazimo klopa, ga čim prej odstranimo s koničasto pinceto, ne pomagamo pa si z oljem ali drugimi mazili. Mesto vboda več tednov opazujemo," dodajajo. 
Od začetka leta do avgusta so na NIJZ prejeli že 2413 prijav te bolezni, zbolelo je 1306 žensk in 1109 moških. Najvišja pojavnost je v goriški regiji.

• Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
• Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa r
• odu Ixodes; Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
• Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
• Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.