V Podčetrtku so se danes, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, začeli 14. Bregantovi dnevi, ki letos v ospredje postavljajo krivdo. Kot je povedala predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije Milena Srpak, je krivda čustvo, ki je zelo pogosto prisotno v naši družbi, zato se psihoterapevti z njo velikokrat srečujejo.
Po besedah Srpakove se s krivdo borijo bolniki, ki trpijo zaradi prevelike krivde ali zaradi njene odsotnosti. Z njo se soočajo tudi psihoterapevti, ki nosijo veliko odgovornost za bolnike. Tudi dogajanja na politični sceni po njenem mnenju kažejo na pomanjkanje občutka krivde. "Sleherni, ki mu odkrijejo in celo dokažejo napačno predstavljanje svoje izobrazbe, škodljivo ravnanje z družbenimi sredstvi, za državo škodljivo odločanje in podobno, zanika kakršno koli krivdo in odgovornost. Nesprejemanje krivde, ko za tak občutek ni resničnega razloga, je zrelo in ustrezno dejanje. V nasprotnem primeru pa kaže na posameznikov zaskrbljujoč primanjkljaj v razvoju super ega," ocenjuje Srpakova.
Potrebni kaznovalni mehanizmi
Za sodelovanje na politični sceni se po njenem mnenju prepogosto odločajo ravno tisti, ki jim za skupno dobro in razvoj družbe ni mar, temveč imajo v ospredju lastno socialno in finančno korist. Zato so potrebni natančni in jasni kontrolni in kaznovalni mehanizmi družbe, ki znižujejo možnosti zlorab. Takih mehanizmov - dobrega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, si želimo tudi slovenski psihoterapevti, je še dejala Srpakova.
S krivdo se psihoterapevti srečujejo tudi zaradi neurejenega statusa psihoterapevtske dejavnosti v slovenskem prostoru, zato si preko pooblaščenih ustanov prizadevajo za njeno zakonodajno ureditev. Psihoterapija je namreč po oceni udeležencev Bregantovih dnevov izjemno zahtevno strokovno delo, kjer je potrebno dolgoletno izobraževanje, permanentna supervizija in konstantno delo na sebi. Zato je tudi pri izbiri psihoterapevta potrebna posebna previdnost.
Dolge čakalne vrste
Kakovostna psihoterapevtska pomoč pa je pri nas kljub dokazom o učinkovitosti pri različnih problemih omejena, še posebej v javnem zdravstvu. Mreža tovrstne pomoči je izjemno šibka, čakalne dobe ponekod presegajo eno leto, v mnogih krajih v naši državi pa sploh ni dostopna, ocenjujejo slovenski psihoterapevti. Izbira ustrezno izobraženega psihoterapevta v zasebni sferi je s finančnega vidika dostopna le malokomu. Zato se v Združenju psihoterapevtov Slovenije (ZPS) zavzemajo, da bi bile tovrstne zdravstvene storitve dostopne vsakemu državljanu, tako, kot so dostopne za telesne bolezni. Neurejeno področje psihoterapevtske dejavnosti Slovenijo namreč uvršča v manjšino, med manj razvite države v Evropi, ki slabše skrbijo za duševno zdravje svojih državljanov.
Štiridnevno srečanje psihoterapevtov v Podčetrtku je posvečeno prvemu učitelju psihoterapije v slovenskem prostoru, kliničnemu psihologu Leopoldu Bregantu. Združenje psihoterapevtov Slovenije vsaki dve leti od leta 1988 tradicionalno organizira srečanja psihoterapevtov z mednarodno udeležbo. ZPS je naslednica najstarejše organizacije psihoterapevtov v Sloveniji, ki združuje večinoma specialiste psihiatre in specialiste klinične psihologe, pa tudi druge visoko izobražene strokovnjake znotraj zdravstva z namenom razvijanja in ohranjanja najvišjih poklicnih standardov za psihoterapevta.
