Zdravje > Aktualno
203 ogledov

Trpi sto tisoč svojcev

hotel union Blaž Uršič
Svojci pri bolnikih z demenco zelo trpijo, z bolniki je težko komunicirati in jim kaj pojasniti. Čustveno naporno je, ko jih bolnik ne prepozna, ko jim očita, da ga ne obiskujejo, čeprav so pri njem vsak dan.

"Slovenija mora pripraviti Nacionalni plan za demenco," je na včerajšnjem Alzheimer cafe opozorila predsednica Spominčice, Slovenskega združenja za pomoč pri demenci, Štefka L. Zlobec. Demenca je namreč zelo razširjena, samo v Sloveniji je po nekaterih ocenah 32 tisoč bolnikov, številka se pa kar povečuje. Ker prizadene toliko bolnikov, prizadene še toliko več svojcev, ki izjemno trpijo. Takih svojcev je v Sloveniji morda dvakrat, trikrat ali štirikrat več, kot bolnikov z demenco in prav ti potrebujejo znanje, kako se z bolnikom obnašati, kako mu nuditi pomoč in kako sprejeti bolezen ter izgubo. 

Tretjina življenja v starosti

Zato v Spominčici med drugim redno organizirajo tudi Alzheimer cafe, kjer se svojci družijo in obenem poslušajo strokovnjaka s tega področja. Včeraj je o staranju in demenci govorila Katarina Barbara Štrukelj z Enote za gerontopsihiatrijo na Psihiatrični kliniki Ljubljana. "V starosti bomo večinoma preživeli tretjino življenja," je začela in ob tem povedala, da dlje kot živimo, več možnosti imamo, da se srečamo s kakšno boleznijo.

V starosti se praviloma začnejo izgube, kot je izguba prijateljev izguba zdravja, morda izguba nekega statusa in podobno. "V starosti se pojavi strah pred tem, da nam bo zmanjkalo časa," pravi. Ko si mlajši, imaš neke upe, želje, da boš nekaj uresničil. "Čez čas pa ta občutek ni več realen," pravi. Ena od poglavitnih nalog, ki jo mora skoraj vsak v starosti narediti je po njenih besedah to, da se naučiš sprejemati pomoč. 

Delajo 36 ur na dan

S starostjo pa zelo pogosto pride tudi demenca, čeprav se včasih demenca pojavi tudi pri mlajših ljudeh. "Ko govorimo o demenci, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen, ki je zaenkrat še neozdravljiva," pravi Katarina Barbara Štrukelj. Opozarja, da ljudje prepozno spoznajo znake demence in pridejo prepozno po pomoč. 

Pri demenci pa izjemno trpijo tudi svojci, saj je z bolniki težko komunicirati, počasi ali hitro jim pešajo možganske funkcije, čez čas izginejo motorične sposobnosti, izgubijo denimo refleks za požiranje sline, ne morejo več hoditi in podobno. Za svojce to ni le izguba ljubljene osebe, pač pa tudi velika obremenitev in napor. "Svojci delajo 36 ur na dan," je povedala Štefka L. Zlobec. 

"Zelo me prizadene, ko grem k materi na obisk in mi reče, da že dolgo nisem bila pri njej. Jaz pa sem bila pri njej včeraj. Ne spomni se, da hodim, spomni pa se, ko ne pridem," je povedala ena od obiskovalk Alzheimer cafe. Druga obiskovalka je povedala, da jo mati desetkrat vpraša eno in isto stvar in da ne ve, ali naj se z njo krega, ali naj bo prijazna. "Oni so bolniki in ne vejo. Nima se smisla kregati, saj so pozabili, da so vprašali," pojasnjuje Zlobčeva. Veliko obiskovalk je pokazalo nezadovoljstvo z domovi za starejše občane in s pomočjo negovalk na domu. Po njihovi oceni so med drugim tudi premalo izobraženi za delo z dementnimi osebi, zato so včasih tudi grobi ali panični.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.