"Grima" se pojavi, ko denimo z nohti ali z žeblji praskamo po tabli. Ta moteč zvok so preučevali španski in nemški strokovnjaki, objavili pa so jo v reviji Frontiers in Psychology.
Strokovnjaki so ugotovili, da nam ta zvok povzroča drugačen občutek od gnusa, preučevali pa so vrsto reakcij, ki jih zvok izzove na duševni in telesni ravni. Ugotovili so, da je grima čustvena izkušnja, ki se lahko nadzoruje in delno zavira s pomočjo misli, z gnusom pa je to denimo precej težje.
Po mnenju strokovnjakov je grima posledica dejstva, da ima ta zvok akustične frekvence, ki močno dražijo človeško uho.
Ali ste vedeli?
Najbolj podobno zgoraj opisani "grimi" je precej bolj znano čustvo - gnus. To je eden od osnovnih, preprostih čustev, ki služijo varovanju organizma pred zaužitjem potencialno škodljive snovi ter tako omogoča izogibanje boleznim. Strah pred okužbo, pred insekti, odpadnim materialom in drugimi dejavniki, ki porušijo naravni red, lahko spodbudi gnus.
Gnus je raziskoval in opisoval že Darwin, nato pa je to čustvo do leta 1990 bilo bolj ali manj ignorirano. gre pa za eno od osnovnih čustev, poleg jeze, strahu, veselja, žalosti in tako dalje.