Na 10. mednarodni konferenci o demenci - ASK 2018, ki se je danes začela na ljubljanski medicinski fakulteti, se je zbralo okoli 250 udeležencev iz osmih držav. Že uvodni govorniki so opozorili, da se demenca uvršča med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobnega časa. Zato so enotno pozvali k ustvarjanju demenci prijazne družbe.
Demenca je sicer kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini demenc.
Stroka ugotavlja, da ima diagnozo le vsaka četrta oseba z demenco, kar je razlog za veliko zaskrbljenost. Po besedah predsednice Spominčice Štefanije L. Zlobec, število obolelih za demenco hitro narašča, verjetno največ zaradi starajoče se družbe. Opozorila je, da je demenca "tudi najdražja bolezen - ni ozdravljiva, v povprečju traja od deset do 15 let ter poleg obolelega obremenjuje številne ljudi okoli njega".
47 milijonov ljudi
Dvodnevno konferenco je skupaj s fakulteto pripravilo združenje za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija. Program, ki so ga organizatorji naslovili Demenca - izziv sodobne družbe, bo soustvarjalo okoli 50 domačih in tujih predavateljev s področij zdravstva in socialnega varstva. Predstavili bodo spoznanja in primere dobrih praks v svojih strokah.
Zlobčeva je v pozdravnem nagovoru udeležencem ocenila, da sta zadnji dve desetletji prinesli velik napredek pri obravnavi in oskrbi bolnikov z demenco ter pri pomoči njihovim svojcem, ki nosijo breme bolezni v družini. Spomnila je, da ima v Sloveniji demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.
Osrednji gostji konference sta izvršna direktorica Svetovne organizacije Alzheimerjeve bolezni (ADI) Paola Barbarino in predsednica Alzheimer Evrope Iva Holmerova. Obe sta se poudarili, da mora demenca postati javnozdravstvena prioritet povsod po svetu. Barbarinova je tudi opozorila na pomen javne razprave o demenci, ki bo politiko spodbudila k ukrepanju.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je v nagovoru izrazila zadovoljstvo, da se je v zadnjih letih pri nas in v svetu okrepilo zavedanje, da v starajoči se družbi breme demence postaja vse večje. Pohvalila je oskrbo bolnikov z demenco v domovih za starejše, obenem pa se je zavzela za okrepitev pomoči na domu.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v pozdravnih besedah spomnila, da se je pri varuhu pred letom dni odprla prva demenci prijazna točka, doslej pa jih je po državi zaživelo že več kot 50. Poudarila je pomen ozaveščenosti o demenci in boja proti stigmatizaciji bolezni, ki je še vedno prisotna. Ob tem je izrekla priznanje združenju Spominčica.
Minister za zdravje Samo Fakin pa je udeležencem poslal pismo, v katerem je poudaril pomen zgodnje diagnoze demence ter dostopnosti obravnave in zdravljenja bolnikov. Zapisal je, da ustvarjanje demenci prijazne družbe, ki nudi celovito pomoč bolnikom in njihovim svojcem, terja usklajeno sodelovanje vseh deležnikov tako na lokalni kot državni ravni.
Konferenca tudi študentom, specializantom in nevladnim organizacijam ponuja priložnost, da svoje inovativne raziskovalne projekte predstavijo na sekciji posterjev. Organizatorji so povabili tudi vse druge, ki želijo nadgraditi svoje znanje in veščine o demenci, zdravstvene in socialne delavce, predstavnike ljudskih univerz in univerz za tretje življenjsko obdobje ter prostovoljce.
