Zdravje > Aktualno
171 ogledov

To je eden največjih zdravstvenih problemov današnjega časa

bakterije Shutterstock
Zelo pomembno je tudi ustrezno odmerjanje in čas zdravljenja, zato si z napačno rabo okrevanje podaljšujemo in hkrati tvegamo razvoj rezistence.

"Antibiotiki so pomembna zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, denimo s streptokoki povzročene angine, bakterijskega meningitisa, z bakterijami povzročene pljučnice in številne druge," pravijo v Lekarniški zbornici Slovenije.

Opozarjajo, da lahko postanejo bakterije sčasoma odporne proti antibiotikom, vse večja odpornost bakterij proti antibiotikom pa predstavlja enega od največjih zdravstvenih problemov današnjega časa: "To ni le težava Slovenije ali Evrope, temveč gre za pojav globalnih razsežnosti."

Pojavljajo se "superbakterije"

"Odpornost na antibiotike je pravzaprav bakterijska rezistenca, ki nastane, ko antibiotik na določeno bakterijo ne učinkuje. Do pojava bakterijske rezistence največkrat pride, kadar prepogosto uporabljamo določen antibiotik," opisujejo v zbornici.

Problematika je pereča, saj s pretirano rabo vse več antibiotikov izgublja učinkovitost, hkrati pa se pojavljajo super bakterije, na katere obstoječi antibiotiki nimajo učinka. 

Poudarjajo, da so antibiotiki namenjeni le za zdravljenje bakterijskih okužb, medtem ko so pri virusnih okužbah povsem neučinkoviti: "Kar 80 odstotkov primerov okužb nosne votline, ušes, žrela in pljuč namreč povzročajo virusi in ne bakterije."

Zdravila | Avtor: Profimedias Profimedias
Lekarniški farmacevti pa pogosto ugotavljajo, da veliko ljudi antibiotike uživa že, ko se jih lotita prehlad ali gripa, jih muči kašelj, čutijo bolečine v žrelu ali ušesih, ali imajo visoko temperaturo, ki jo želijo znižati. "Nekateri gredo še dlje, kljub temu, da so ta zdravila na voljo le na recept, in antibiotike jemljejo za povečanje odpornosti. Nevede pa si na ta način dolgoročno povečujejo le verjetnost, da antibiotiki pri njih v prihodnje ne bodo več učinkovali," pravijo.  

Zato je po njihovih besedah ključno, da neuporabljene antibiotike po zaključku terapije odložite med odpadna zdravila in jih ne shranjujete ali uporabljate za samozdravljenje, saj je takšno početje nesmiselno in lahko nevarno. Odpadna zdravila tudi ne sodijo v straniščno školjko ali med običajne gospodinjske odpadke.

Dodajajo, da je pred vsakršno uporabo antibiotikov nujen pregled pri zdravniku, da ta določi primeren antibiotik, odmerjenje in čas zdravljenja: "Zdravnik in farmacevt sta tudi edina, ki lahko strokovno svetujeta, kadar nam zdravnik predpiše novo zdravilo ali ob sočasnem uživanju več zdravil, tudi tistih, ki smo jih kupili brez recepta. Možne so namreč neželene interakcije z drugimi zdravili, lahko pa so antibiotiki, ob sočasni uporabi antacidov ali kalcijevih nadomestkov, tudi povsem neučinkoviti."

Na (ne)učinkovitost antibiotikov sicer lahko vplivajo še različna živila, na primer mlečni izdelki ali hrana, ki vsebuje veliko kalcija, železa in cinka, pa tudi način jemanja zdravila mora biti natančen, še posebej pri odmerjanju peroralnih suspenzij, kjer je potrebna posebna pozornost. 

Preberite še:

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.