Danes se začenja VI. Mednarodni kongres Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZDT.SI) na temo sobivanja.
Namen je združiti strokovnjake iz področja medicine in psihoterapije ter razpravljati o pomenu in pomembnosti sodelovanja med medicinsko obravnavo posameznika ter celostno obravnavo družine. Predvsem pa razpravljati kako kvalitetno sobivati drug z drugim in pri tem ohranjati pristne ljubeče odnose.
Del redne psihične higiene
Zakonska in družinska terapija ima v drugih državah večjo funkcijo, je bolj prepoznana, predvsem v Združenih državah Amerike so jo dobro razvili,” opisuje generalna sekretarka ZDT.SI Katja Žugman. Zakonski in družinski terapevti so namreč tam vključeni tudi v javne ustanove, denimo v šolstvo in zdravstvo. “Težko je točno reči zakaj, verjetno zaradi daljše tradicije, tudi obisk pri terapevtu tam ni več tabu, veliko ljudi obiskuje terapevta kot del redne psihične higiene,” ocenjuje in dodaja, da zagotovo vpliva tudi kultura posameznega naroda.
Slovenci se sicer redko obrnemo na terapevta oziroma šele tedaj, ko je že zelo pozno in se pojavijo večji problemi. “Težko je posploševati, je pa res, da veljamo za vase zaprt narod, težave rešujemo bolj na samodestruktiven način in morda se zato težje odpremo drugemu,” meni Katja Žugman. Verjetno prispeva tudi dejstvo, da terapija pri nas še vedno velja kot tabu. Veliko ljudi ima po njenih izkušnjah napačno predstavo, da potrebujejo terapevta tisti, ki so malce “nori”. Meni, da vpliva tudi filmska industrija, “pomislite samo, kako so ponavadi terapevti prikazani v filmih.”
Rešitev vidi v tem, da postanemo pozorni in sočutni tudi do duševnih dogajanj v nas. Dala nam je primerjavo z ranami ali zlomom. Ko se urežemo, vzamemo obliž in rano zacelimo, ko si zlomimo nogo gremo k zdravniku, ko pa zaznamo znake depresije pa velikokrat slišimo "saj bo bolje, samo spočiti se moraš...misli pozitivno..." in podobne stavke, ki si jih govorimo tudi sami. Podobno je tudi z manjšimi emocionalnimi ranami, ki nastajajo ves čas pa nanje nismo pozorni, se pa zapišejo v telo in psiho. “Tudi naš čustveni del, čustvene rane potrebujejo prvo pomoč. In z vzpostavljanjem stika s seboj, poslušanjem lastnega telesa in intuicije lahko tudi preprečimo hujše rane,” pravi in dodaja, da se jih vedno žal ne da preprečiti.
Cene od 25 do 60 evrov
“V okiru obveznega zdravstvenega zavarovanja nismo dosegljivi, ker v sloveniji še ni psihoterapevtskega zakona, ki bi to urejal,” pravi. Ponujajo pa mnogi centri, ki so sofinancirani s trani različnih razpisov, možnost brezplačne obravnave za posameznike, ki so bili žrtve zlorab ali drugih travmatičnih okoliščin. Cene se gibljejo od 35 do 60 evrov. Zakonski in družisnki terapevti stažisti pa imajo po njenih besedah ponavadi ob začetku stažiranja tudi nižje cene.
Kongres bo gostil tudi profesorja in direktorja programa zakonske in družinske terapije iz Združenih držav Amerike Todda Edwardsa iz Univerze San Diego. Tema plenarnega predavanja Edwardsa je družinska terapija v primarni oskrbi. Edwardsu se bo pridružil tudi slovenski predstojnik Katedre za družinsko medicino Igor Švab, ki bo govoril o sobivanju družinskih zdravnikov in njihovih bolnikov. Poleg strokovnega predavatelja iz tujine, bo kongres gostil tudi slovensko predavateljico in psihoterapevtko Natašo Potočnik Dajčman. Predstavila bo oblike psihoterapije pri odraslih, ki so najbolj povezane s problematiko neravnovesja v družini. V drugem delu plenarnega predavanja bo spregovorila o temi med pedopsihiatrijo in družinsko terapijo. Oba predavatelja bosta predstavila primere dobre prakse v povezavi z družinsko terapijo, s katerimi se srečujeta vsakodnevno na svojem strokovnem področju.
anja.scuka@zurnal24.si
