Približno kilogram in pol težki možgani so sestavljeni iz okoli 100 milijard živčnih celic. Med različnimi deli možganov potujejo informacije z zelo visokimi hitrostmi. "Te hitrosti sicer niso svetlobne, gre za hitrosti približno 100 metrov na sekundo," je povedal Koritnik.
V milisekundah možgani sprejmejo informacije, jih obdelajo in ustvarijo odgovore, ki se kažejo predvsem kot gibanje, je dodal. Možgani lahko cel dan dobro delujejo zgolj z energijo dveh banan.
Možgani se prilagajajo tudi spremembam v družbi
Možgani predstavljajo dva odstotka celotne teže človeškega telesa. Teža možganov pa ni v neposredni povezavi z inteligenco. "Možgani Alberta Einsteina so bili bistveno lažji od povprečnih. Miselne sposobnosti morajo torej definirati druge lastnosti možganov," je razložil doktor nevroloških znanosti Koritnik. Teža moških in ženskih možganov se razlikuje, vendar verjetno na račun tega, da so v povprečju moški težji od žensk, je pojasnil.
"Možgani se izjemno prilagajajo situaciji, v kateri delujejo. Prilagajajo se tudi spremembam v družbi," je povedal Koritnik. Možganske funkcije, kot sta pomnjenje in odločanje, pa danes prevzemajo tehnološki pripomočki. "Danes ne rabimo obremenjevati možganov z učenjem telefonskih številk. Dokler pa je bilo to potrebno, so jih možgani znali učinkovito shranjevati. Sčasoma se je izboljševala tudi sposobnost pomnjenja številk," je pojasnil.
Večina telefonskih številk ima do sedem številk. V našem kratkoročnem spominu lahko za 20 do 30 sekund zadržimo sedem stvari. Ta spomin nam pomaga, da lahko funkcioniramo iz trenutka v trenutek. Tako si lahko številko zapomnimo za čas, ki ga potrebujemo, da jo vtipkamo.
S prostočasnimi dejavnostmi skrbimo za možgane
"Možgani delujejo plastično. To pomeni, da se z uporabo spreminjajo. Brez plastičnosti se ne bi zmogli učiti novih jezikov, igranja inštrumentov ali se učiti v šoli," je razložil. Skozi aktivnosti se v možganih krepijo povezave, lahko pa se določena področja v možganih celo povečajo.
Prostor v možganih za učenje novih veščin ni omejen. "Število jezikov, ki se jih lahko naučimo, ni omejeno s prostorom v možganih, ampak s časom, ki ga lahko posvetimo učenju," je pojasnil.
"Možgani se lahko tudi polenijo, če smo neaktivni. V takem primeru povezave v možganih slabijo in se tudi izgubljajo. Zato je aktivni pristop k zdravju možganov tako pomemben," je povedal.
"Približno tri do pet skodelic kave na dan ima pozitivne učinke na možgane. Ne more sicer preprečiti nastanka možganskih bolezni, lahko pa nekoliko zmanjša možnost, da zbolimo," je razložil.
Možgani ne občutijo bolečine
Možgani ne občutijo bolečine, ker v njih ni bolečini namenjenih živčnih končičev. Pri nevrokirurških operacijah tako lahko zdravniki preizkušajo delovanje posameznih delov možganov pri zavestnih bolnikih, je zapisano na spletnih straneh društva Sinapsa. V možganih je 100 milijard nevronov. Če bi postavili na kup tako število listov papirja, bi dosegli višino 8000 kilometrov. To je približna razdalja med Slovenijo in Ameriko.
V prvem mesecu otrokovega življenja število sinaps oziroma stikov med dvema nevronoma poskoči s 50 trilijonov na en kvadrilijon. Če bi tako hitro raslo tudi dojenčkovo telo, bi se v tem času zredil s štirih na 80 kilogramov telesne teže, še navajajo. Branje na glas otroku lahko spodbuja razvoj možganov, pa vendar danes le še polovica staršev bere svojim otrokom, dodajajo.
Koritnik pojasnjuje, da imamo poleg svetovnega dneva možganov pod okriljem Svetovne nevrološke zveze obeležujemo tudi svetovni teden možganov. Ta je namenjen širšemu izobraževanju javnosti o delovanju možganov. Med svetovnim tednom možganov je društvo Sinapsa letos prvič organiziralo slovenski dan možganov.
Letošnji svetovni dan možganov je potekal v znamenju staranja možganov in zdravje možganov.
Večji možgani so bolj nagnjeni k boleznim.