Z razvojem cepiva proti novem koronavirusu se po svetu ukvarja več kot 120 raziskovalnih skupin, ena med njimi tudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Trenutno poteka 10 testiranj cepiva na ljudeh. Najdlje naj bi bili pri razvoju znanstveniki z Oxforda v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca, daleč za njimi naj ne bi bili niti Kitajci.
Vodja raziskovalne skupine, ki se na Kemijskem inštitutu ukvarja z razvojem cepiva, Roman Jerala je v spletni razpravi, ki je potekala v organizaciji pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, dejal, da bodo rezultati kliničnih testov njihovega cepiva na miših znani konec julija. Po njegovem mnenju pa je pri razvoju cepiva pomembno predvsem to, da se ne stavi le na en tip ali pristop, saj se lahko čez kakšno leto izkaže za neučinkovit, pač pa "je treba imeti več jajc v košari".
Slovenija z inovativnim pristopom
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa je pri tem opozoril, da na Kemijskem inštitutu razvijajo izjemno inovativen pristop k razvoju cepiva, veliko bolj inovativen kot denimo oxfordski znanstveniki, ki so v sodelovanju z AstraZeneco najdlje pri razvoju oz. kliničnih testiranjih. "To je konj, na katerega v tem trenutku stavijo ZDA, Velika Britanija in EU," je dejal in pojasnil, da so vsi trije vložili znatna sredstva v to cepivo, ZDA denimo 2,3 milijarde evrov.
Pri tem je bil Jerala kritičen do odziva EU, da bi lahko bolj usmerili sredstva v raziskave na področju cepiv, namesto tega pa predvsem vlagajo v tiste raziskovalne projekte, ki bodo najprej prišli do končnega cepiva.
V tej krizi ni pomembno, kdo bo prvi
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je te kritike odločno zavrnil in opozoril, da 95 odstotkov sredstev v EU za raziskovanje in inovacije namenjajo podjetja. Dodal je, da je Evropska komisija v skladu z možnostmi, ki jih imajo, zelo hitro namenila dodatna sredstva za raziskave in inovacije, ki jih prej niso imeli.
Sicer pa je poudaril, da v tej krizi ni prostora za "me first" in da bodo Evropejci varni šele, ko bo ves svet varen pred koronavirusom. Zato vlagamo napore v hiter razvoj varnega cepiva, ki bo dostopno vsem.
Evropski poslanec iz vrst SD Milan Brglez je dodal, da se je celotna zgodba glede vlaganja v določena podjetja oz. raziskovalne projekte začela po tistem, ko je ZDA želela dobiti ekskluzivno pravico za cepivo. Tako gre pri vlaganju EU za obrambno reakcijo.
Tudi evropska poslanka iz vrst LMŠ Irena Joveva se je ob tem vprašala, ali je to res tekma proti virusu ali proti drugi državi oz. drugi politični opciji. "Moja altruistična stran upa, da bo ta tekma namenjena izključno zagotavljanju zdravja ljudem," je dejala. A je po njenih besedah treba biti politično realen, da v svetovnem merilu gledano ljudje niso vedno na prvem mestu."
Toliko bo stalo cepivo
Ob razvoju cepiv pa se zastavlja vprašanje, po kakšni ceni ga bodo podjetja prodajala. Po Štrukljevem mnenju bodo cepiva subvencionirana, njihova cena pa bi lahko znašala med 20 in 90 evrov. In glede na to, da je država vsakemu Slovencu dala 200 evrov za turistični bon, bi po njegovem mnenju lahko namenila tudi znesek za cepivo.
Še vedno veliko vprašanj
Po Jeralovem mnenju se bo najprej cepilo zdravstvene delavce glede na to, da na trgu ne bo takoj zadostnega števila cepiv za vse. Opozoril je tudi, da ni nujno, da bo cepivo enako učinkovito za mlajše in starejše. Starejši imajo slabši imunski sistem in lahko razvijejo slabši odziv na cepivo.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bo cepivo ostalo učinkovito zaradi morebitnih mutacij. Po Štrukljevem mnenju tega ni mogoče predvideti, kot tudi ne, za koliko časa bi posameznik ohranil imunost po cepljenju.
Jerala meni, da bo verjetno nekaj cepiv prišlo na trg v relativno istem časovnem obdobju. Vprašanje pa je, ali bo pandemija trajala tako dolgo, da bo lahko cepivo tudi učinkovalo na populaciji. Cepivo so denimo razvili tudi za ebolo, a je takrat epidemija hitro ugasnila. "A bojim se, da tu ne bomo imeli takšne sreče," je še dejal.
dezurni@zurnal24.si
Tudi če v Sloveniji izumimo cepivo, seveda na državne stroške, nismo sposobni proizvesti niti testne kvote doz cepiva. Nazadbje bo izum poniknil "pod mizo" k neki multinacionalki, nekaj miljonov pa v zasebne žepe.
Brez skrbi, bo tudi to uničil Janša, grobar slovenske inovativnosti!