Do danes je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, laboratorijsko potrdil in prijavil že 47 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom in sicer pri 37 moških in 10 ženskah. "Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 16 iz mariborske, deset iz novomeške, devet iz ljubljanske zdravstvene regije, trije primeri iz novogoriške regije, po dva iz celjske, murskosoboške, kranjske in ravenske, ter en primer iz koprske zdravstvene regije," pojasnjujejo na Inštitutu za nacionalno zdravje NIJZ.
Vseh sedeminštirideset bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče.
Kako poteka bolezen?
"Bolezen poteka v več fazah, bolezenski znaki pa so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil," pravijo na NIJZ in pojasnjujejo, da prva faza traja nekaj dni. Po njihovem opisu je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
Smrtnost bolezni je od pet do 15-odstotna
"V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah," opisujejo. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic, v tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15-odstotna.
Obdobje odravljenja oznanja pojav povečanega izločanja seča. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.
