Pri bolnikih, ki so preboleli gripo, obstaja precej večja verjetnost, da bodo doživeli srčni napad. Zadnje raziskave so pokazale, da je tveganje pri bolnikih s to hudo virusno boleznijo kar šestkrat večje v primerjavi s tistimi, ki niso zboleli, piše v poročilu, objavljenem v ugledni medicinski reviji New England of Medicine. Tveganje za srčni napad je še posebej izrazito pri starejših, raziskavo povzema Reuters.
"Dokaz o povezavi med gripo akutnim miokardnim infarktom je pomemben zaradi zavedanja o pomenu cepljenja proti gripi," je dejal glavni avtor Jeff Kwong, znanstvenik z Inštituta za klinično primerjalne znanosti v Ontariu.
Najbolj nevaren tip virusa B
Raziskovalci so analiziralirali dvajset tisoč bolnikov z laboratorijsko potrjenimi okužbami virusa gripe. Študija je potekala v kanadski provinci Ontario med letoma 2009 in 2014. Znanstveniki so ugotovili, da se tveganje za akutni srčni infarkt najbolj poveča prav prvi teden po okužbi. Najbolj ogroženi so bili starejši, s potrjenim virusom influence tipa B in takšni, ki so imeli že prej težave s srcem.
Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij.
Nevaren tudi respiratorni sincicijski virus
Tudi drugi virusi, na primer RSV, respiratorni sincicijski virus, lahko privedejo do tveganja za srčni infarkt, vendar ne tako, kot pri gripi, še navaja Reuters.
Povezavo med respiratornimi virusi, boleznimi srca in smrtjo, so sicer dokazale že predhodne študije: "Pogostost srčnih napadov je najvišja v zimskem času," izsledke ene od teh študij povzame Kwong in pojasni, da respiratorni virusi vplivajo na vnetne procese v telesu, kar pripelje do bolezni srca in ožilja. Strokovnjak zato pozva k sprejemu novih mednarodnih smernic o gripi, o dodatnem poudarku glede cepljenja vseh, ki spadajo v rizično skupino za srčni napad.
Za RSV je najprej veljalo, da je najnevarnejši predvsem za otroke v prvih dveh letih življenja. Gre za izredno nalezljiv virus, ki ovzroča značilno klinično sliko bronhiolitisa ali virusne pljučnice. Vendar hudo prizadene tudi starejše. Nekatere raziskave so pokazale, da se pri vsakem desetem bolniku, starejšem od 75 let, ki se zaradi okužbe z RSV zdravi v bolnišnici, konča s smrtjo.
