"Vsaki osebi je ob rojstvu na osnovi zunanjih genitalij določen spol in družbeno pričakovano je, da bo oseba razvijala in doživljala svojo spolno identiteto izključno v skladu s tem spolom," pravi Anja Koletnik iz transfeministične iniciative TransAkcija.
Opisuje, da se ob rojstvu osebi z vagino določi, da je ženska, in se od nje pričakuje, da se bo ves čas tekom svojega življenja identificirala kot ženska. "Transspolne osebe pa doživljajo neujemanje, disforijo med spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu in identiteto, ki se jo na osnovi tega pripisa družbeno pričakuje, ter osebnim doživljanjem svoje spolne identitete," dodaja.
Cisspolne in transspolne osebe
"Večina ljudi se lahko brez večjih občutkov neujemanja poistoveti s spolno identiteto, ki je družbeno pričakovana glede na spol, pripisan ob rojstvu. To identiteto pa tudi izražajo v skladu z družbenimi pričakovanji," pojasnjuje vodja mladinskega programa pri DIC Legebitra Eva Gračanin. Te osebe so cisspolne. Opisuje, da se novorojenčku s penisom ob rojstvu pripiše moški spol, v procesu socializacije ta oseba ponotranji značilnosti, ki jih naša družba pripisuje moškim. Sodeč po družbenih normah naj bi bili močnejši, manj občutljivi, bolj racionalni, praviloma ne nosijo kril, pri govoru uporabljajo moški slovnični spol in tako dalje. "Če ta oseba ne čuti neujemanja med tem, kar ji družba posredno ali neposredno sporoča o njeni spolni identiteti, je cisspolna," pravi.
"Transspolnost ni družbena deviacija, temveč samo manjšinska spolna identiteta in ravno zaradi tega je posledično deležna družbene stigmatizacije in nesprejemanja," opisuje Anja Koletnik. Pravi, da ni problematičen obstoj transspolnosti, ampak družbena norma pripisa spola na osnovi genitalij in posledično predalčkanje ljudi zgolj na osnovi odločitve nekega zdravnika oziroma zdravnice ob rojstvu neke osebe. "Transspolnost je oblika svobode biti in svobode doživljanja same ali samega sebe, ki presega družbene normative," dodaja.
Eva Gračanin poudarja, da je to, kaj je moško in kaj je žensko, družbeni konstrukt: "To ne pomeni, da je zato kaj manjvredno ali nerelevantno." Opozarja na različne kulture, ki določajo, kaj je moško in kaj žensko ter kaj poleg teh dveh spolov še obstaja, na drugačen način kot naša družba. "Trditi, da ima samo naša družba pravilne definicije, je tudi rasistično," je zaključila.
Potrditev spola
"Transspolne osebe, ki imajo izkušnjo potrditve spola, poročajo, da so te zanje izredno pomembne," opisuje Anja Koletnik. Pravi, da jih večina poroča o občutkih, da končno lahko zaživijo sebe kot so se ves čas čutile in želele, da bi izgledale. Poročajo tudi o bistvenem izboljšanju duševnega miru oziroma dobrobiti, o večji samozavesti in vsesplošno izboljšanju življenja.
Tokrat vam v naši svetovalnici svetujejo strokovnjaki iz Legebitre. Obiščite jo in postavite vprašanje.