Šefu predlagajte nakup kavča, raziskave namreč kažejo, da krajši dremež na delovnem mestu izboljšuje produktivnost.
Nedavno objavljena študija v znanstveni reviji Nature Neuroscience, je pokazala, da produktivnost ljudi na delu preko dneva upada, vendar so tisti, ki so si privoščili pol urni spanec, to poslabšanje produktivnosti ustavili.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da spanec ne sme biti daljši od ure. Predolgo spanje namreč povzroči inercijo spanja, ki se kaže v znanem občutku omotičnosti in okornosti takoj po prebujenju.
Od dvajset do ene ure dolgi dremež pa se obrestuje, saj nevtralizira škodljive posledice neprespane noči, izboljša pozornost in natančnost, poveča kratkoročni spomin ter nas spravi v boljšo voljo.
Spanje, daljše od 60 minut nas bi prepeljalo v tako imenovano REM fazo, torej v globok spanec, kar razumljivo ni najbolje za nas.
Zadnja objavljena raziskava pa ni edina na to temo. Članek objavljen v publikaciji Current Biology navaja razultate preučevanja spalnih navade lovcev in nabiralcev nekaterih ljudstev iz Tanzanije, Namibije in Bolivije, katerih življenje se je v zadnjih teset tisoč letih komaj kaj spremenilo. Raziskovalci so ugotovili, da ti ljudje spijo tudi podnevi.
Po mnenju različnih nevroznanstvenikov, ženska potrebuje 20 minut več spanja kot moški
Jerome Siegel, direktor Centra za raziskovanje spanja UCLA in profesor psihiatrije, je za častnik New York Times dejal, da predstavniki teh primitivnih ljudstev lovijo zgodaj zjutraj, za tem pa se vležejo pod drevo in dremajo skoraj ves dan. Sledijo kratka opravila in zatem nočno spanje.
Strokovnjak dodaja, da je seveda še vedno najbolj pomemben kvalitetni nočni spanec in vsakodnevno prizadevanje, da se vedno zbujamo ob isti uri.
