Zahvaljujoč analizi DNK so strokovnjaki rekonstruirali zgodovino invazije tigrastega komarja Aedes albopictus, ki je v zadnjih 40 letih iz Azije razširil v Afriko, Evropo, Severno in Južno Ameriko. Gre za eno najučinkovitejših invazij živali, kar so jih kadarkoli zabeležili, razlog pripisujejo trgovini z avtomobilskimi pnevmatikami, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji PLOS Neglected Tropical Diseases, vodili sta jo Alessandra della Torre, iz Univerze Sapienza v Rimu in Adalgisa Caccone iz univerze Yale.
V Sloveniji so ga prvič zabeležili leta 2002, od takrat mu je stabilno populacijo uspelo vzpostaviti predvsem na obalno-kraškem območju.
V pnevmatikah ostaja voda, ki pomaga pri invaziji
Raziskovalci so analizirali DNK 70 komarjev, ki prihajajo večinoma iz različnih italijanskih regij, pa tudi iz Grčije in Albanije. Pridobljena zaporedja so primerjali z zaporedji komarjev, zbranih po vsem svetu.
Ta primerjava je omogočila ugotovitev podobnosti in genetskih razlik ter s tem verjeten izvor širjenja. Kar zadeva Sredozemlje, "se zdi, da invazija pomeni več različnih neodvisnih invazij," so povedali strokovnjaki. Rezultati kažejo, da "se je v Albaniji poselitev začela s komarji iz Kitajske, Grčija pa je bila leta 2000 "napadena" s populacijo iz jugovzhodne Azije".
Italija, ki jo tigrasti komarji oblegajo od 90. let prejšnjega stoletja kaže na bolj zapleteno zgodovino, ki kaže na večkratne in ponavljajoče se invazije komarjev iz ZDA (ki so se tja naselili iz Japonske), iz Albanije in v manjši meri iz jugovzhodne Azije.
Ta dinamika širjenja se ujema z usmeritvami na trgu rabljenih pnevmatik, kjer zastaja voda, kar privlači komarje, ki iščejo mesto za odlaganje jajc in potrjuje pomembno vlogo te dejavnosti pri širjenju tigrastih komarjev. Raziskava poudarja tudi potrebo po večjem nadzoru v pristaniščih, da bi preučili in razkužili zabojnike, ki prevažajo pnevmatike ter preprečili nadaljno invazijo.
Študija je potrdila, da tigrasti komar na kratkih razdaljah "potuje" z avtomobilom, kar lahko pospeši širjenje nadležne žuželke. Prav ta način širjenja je po prejšnji raziskavi skupine iz univerze Sapienza, ki jo je koordinirala Della Torre, povzročilo širjenje epidemije bolezni čikungunja v Italiji leta 2017, pri čemer so komarji prenašali virus, ki je iz Lazija prišel v druge regije.
Poleg tega prisotnost v Italiji populacij komarjev vrste Aedes albopictus z različnih območij daje prednost prilagodljivi sposobnosti vrste tudi z uvedbo genetskih različic, ki dajejo odpornost na insekticide, poroča Ansa.
Zakaj jih v Sloveniji ne zatiramo z insekticidi
"Prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke kot na primer čebele," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je po njihovih navedbah strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji: "Tega v Sloveniji do sedaj ni bilo. Posamezni primeri obolelih z virusom Zahodnega Nila še ne predstavljajo izbruha. V lanski sezoni smo okužbo z virusom Zahodnega Nila potrdili pri zgolj 5-ih bolnikih. Od septembra do konca novembra 2018 so bile testirane vse enote darovane krvi, nobena ni bila pozitivna, kar potrjuje redkost te bolezni."
V Sloveniji trenutno ni dovoljena oziroma je prepovedana raba insekticidov za zatiranje komarjev na prostem, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega. V primeru registracije zatiranje komarjev ne bo prepovedano.
NIJZ
"Insekticidi za zatiranje komarjev ali njihovih ličink bi bili po morebitni registraciji sicer dostopni na trgu. Njihova uporaba, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, pa strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni," dodajajo.
anja.scuka@zurnal24.si