Zdravje > Aktualno
11290 ogledov

Slovenski strokovnjak o novi različici virusa, zapiranje po njegovem smiselno

policija policijsko vozilo marica Ljubljana Nama Slovenska cesta Profimedia
Med najbolj razširjenimi različicami pri nas je sicer angleška, ki pa je še bolj kot pri nas razširjena v sosednjih državah, kjer je delež že okoli 20-odstoten oziroma narašča. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi še vedno poteka, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo delež povečal tudi pri nas.

V torek je bilo po 6212 PCR-testiranjih potrjenih 1209 okužb. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so februarja potrdili južnoafriško različico virusa pri osebi, ki ni potovala v tujino. Potrdili so tudi štiri primere t. i. nigerijske različice. Med najbolj razširjenimi različicami pri nas je  sicer angleška, ki pa je še bolj kot pri nas razširjena v sosednjih državah, kjer je delež že okoli 20-odstoten oziroma narašča. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi še vedno poteka, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo delež povečal tudi pri nas,  je za STA pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Nigerijska različica koronavirusa podobno kot južnoafriška zmanjšuje učinkovitost vezave protiteles, zato je verjetno pričakovati manjšo učinkovitost cepiv, je dejal o nigerijski različici, ki so jo v Sloveniji prvič zaznali včeraj. 

Po besedah vodje odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je glavna značilnost različice B1.525, ki jo nekateri imenujejo nigerijska, ker so jo prvič zaznali v sredini decembra v Nigeriji, mutacija E484K, ki jo vsebujeta tudi južnoafriška in brazilska različica.

Covid-19 v Ljubljani | Avtor: Profimedia Profimedia
Ni znano, če sta nigerijska in južnoafriška različica bolj kužni od običajne, a omenjena mutacija zmanjšuje učinkovitost vezave protiteles in zmanjša nevtralizacijo virusa. Podatkov o tem sicer ni, a verjetno lahko pričakujemo, da bodo cepiva pri tej različici, ki se v nekaterih mutacijah razlikuje od južnoafriške, nekoliko manj učinkovita, je pojasnil Jerala.

Ker na lastnosti virusa vpliva kombinacija mutacij, je težko z gotovostjo napovedati, kakšen učinek bo ta različica imela, to bi bilo treba eksperimentalno preveriti v laboratoriju oziroma v epidemioloških ali kliničnih preiskavah, je dejal. V Nigeriji pa je po njegovih besedah delež te različice v dveh mesecih zrasel na 20 odstotkov vseh okužb.

V Sloveniji dokaj hitro

Kot je navedel, je bilo skupaj na podlagi določanja sekvenc na svetu potrjenih le okoli 300 primerov različice B1.525. Največ primerov so potrdili na Danskem, v Veliki Britaniji, Nigeriji, ZDA in Italiji, potem pa sledi že Slovenija. Visoko število zaznanih primerov po njegovih pojasnilih odraža predvsem države, v katerih določanje zaporedij izvajajo v večji meri, to sta predvsem Danska in Velika Britanija. Slovenija je v zadnjem času zelo uspešno pospešila določanje zaporedij in smo po številu določenih zaporedij le malo za precej večjo Avstrijo in petkrat boljši od Hrvaške, je dodal.

Po danes objavljenih podatkih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo so genetsko različico B1.525 doslej potrdili v štirih vzorcih iz osrednje Slovenije. O enem primeru te različice je že prejšnji teden poročal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki pa naj bi najnovejše podatke predstavil v četrtek. Po navedbah Jerale so iz Slovenije skupaj poročali o sedmih primerih zaporedij te različice.

Posebna pozornost sledenju

Na potrjene primere te različice virusa bi se bilo po njegovem mnenju treba odzvati podobno kot v primeru južnoafriške, torej posvetiti posebno pozornost sledenju stikom, še preden se ta razširi v večjem obsegu. Ob tem je omenil tudi možnost priprave testov za odkrivanje posameznih ključnih mutacij, ki bi bili hitrejši, kot običajno traja določanje sekvence, in bi lahko hitreje podali indikacijo za posamezno različico.

Kot je ocenil Jerala, v Sloveniji sicer določamo sekvence pri velikem številu vzorcev, kar je pomembno za identifikacijo novih različic, predvsem v času, dokler se te preveč ne razširijo. Pozneje pa lahko samo še spremljamo in napovedujemo nadaljnji potek epidemije in opozarjamo na morebitne nove različice, je pojasnil.

Najbolj razširjena britanska

Med najbolj razširjenimi različicami pri nas je angleška, ki pa je še bolj kot pri nas razširjena v sosednjih državah, kjer je delež že okoli 20-odstoten oziroma narašča. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi še vedno poteka, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo delež povečal tudi pri nas, je pojasnil. Opozoril je, da se je že v veliko državah pokazalo, da je angleška različica bistveno bolj kužna in lahko delež okuženih v krajšem času bistveno zraste.

policija policijsko vozilo marica Ljubljana Nama Slovenska cesta | Avtor: Profimedia Profimedia
"V veliko državah se je pokazalo, da je lahko samo zapiranje javnega življenja omejilo to rast in najbrž je smiselno v to poseči, preden pride do takšnega obsega, kot se je nedavno zgodil na Češkem," je dejal. V nekaterih evropskih državah, kjer se je angleška različica bliskovito razširila, kot sta Portugalska in Irska, so uspeli z odločnim ukrepanjem hitro znižati raven okužb. Tako bi bilo po mnenju Jerale pametno, da se pri nas odzovemo bolj zgodaj, kot so se na Češkem, kjer imajo zdaj že težavo z velikim številom ljudi v bolnišnicah in so nas februarja prehiteli po številu smrti na milijon prebivalcev.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 12
  • bogdan76 07:29 04.marec 2021.

    Meho76,,,,,ali nevidiš da levica potpira proteste za odprtje šol,ker njiho Mesec je valiran študent.

  • JZekspert 23:02 03.marec 2021.

    Še 1x, preveč je bilo skrito: kratka anekdota o Romanu Jerali. Je zelo, zelo zgovorna. Itak je človek navaden samopromotor in nima blage veze ne o cepljenjih, ne zdravilih, kaj šele o boleznih ali JZ. Po radiu je govoril s ...prikaži več Praprotnikom po valu202, govorita o malariji. Jerala predlaga iztrebljenje vseh komarjev po svetu. Praprotnik reče, ''čakajte, komarji so del ekosistema, hrana za številne živali, to ne gre.'' ''No, potem pa ne.'' Komentar, diagnoza?

  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 21:15 03.marec 2021.

    Zakaj se ravno ta trenutek tako mudi dijake spraviti v šole, ko pa sploh še ne vemo kaj vse se je med počitnicami pridelalo. Stroka nekaj, vlada čisto kontra. Zakaj se potem stroko sploh potrebuje?