"V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila smo v preteklem tednu prejeli dve novi prijavi. Nova primera sta se najverjetneje okužila v pomurski oz. savinjski regiji. Obe zboleli osebi sta bili zdravljeni v bolnišnici in odpuščeni v izboljšanem stanju v domačo oskrbom," v najnovejšem sporočilu navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Tako so v Sloveniji do sedaj zabeležili skupaj tri bolnike, okužene z virusom Zahodnega Nila. V letošnji sezoni so v Laboratoriju za diagnostiko zoonoz in laboratoriju Svetovne zdravstvene organizacije, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, testirali že več kot 50 bolnikov na okužbo z virusom Zahodnega Nila. Pri vseh, razen pri omenjenih treh bolnikih, so okužbo izključili.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sodeluje z ostalimi inštitucijami, predvsem z Zavodom za transfuzijsko medicino (ZTM), Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), veterinarsko stroko in ostalimi relevantimi deležniki z namenom, da se zagotavlja varna preskrba s krvjo, so še zapisali.
Veliko obolelih v Evropi
NIJZ redno spremlja podatke ostalih evropskih držav, posebno sosednjih držav. Letošnja sezona je intenzivna, kar potrjuje visoko število obolelih v Evropi. Pojav zbolelih v Sloveniji je v skladu s pričakovanji, saj se okužbe z virusom Zahodnega Nila pojavljajo v regijah, ki mejijo na Slovenijo.
Simptomi bolezni
Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih.
Preprečimo pik komarja
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Poleg tega:
- nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (nezaprte zaloge vode za zalivanje vrta in rož, zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi ...).
Zanimivi bi bolo pojasnilo, kako je ta virus sploh zašev v Evropo in naše kraje! Ker je znan domet leta in življenska doba posameznega komarje odgovor lahko samo eden in enoznačen - MIGRANTI!