"Izsledki kažejo, da znašajo ekonomski stroški sladkorne bolezni za zdravstveni sistem 120 milijonov EUR na leto," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so izvedeli raziskavo Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji 2012. Dodajajo, da naraščajoči stroški v povezavi s sladkorno boleznijo izpostavljajo potrebo po učinkovitih preventivnih programih in zagotavljanju kakovostne obravnave sladkornih bolnikov.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki zaradi velike pogostnosti, spremljajoče obolevnosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Spada med najpogostejše razloge, zaradi katerih prebivalci obiščejo zdravnika. "Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (International Diabetes Federation - IDF) ocenjuje izdatke zdravstvenih blagajn držav EU za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov v letu 2013 na 100 milijard EUR. Zaradi sprememb v življenjskem slogu in podaljševanja življenjske dobe prebivalstva je pričakovati, da se bosta ekonomsko in družbeno breme sladkorne bolezni še povečevala," opozarjajo na NIJZ.
"Ocena je podcenjena"
Zaradi pomanjkanja podatkov na NIJZ v analizo niso vključili neposrednih nemedicinskih stroškov, na primer stroškov oskrbe, ki jo izvajajo sorodniki, dietna prehrana, prevozi v povezavi z zdravljenjem in podobno. "Zaradi omenjenih omejitev raziskave je ocena zdravstvenih stroškov zagotovo podcenjena," pravijo.
Neposredei medicinske stroške so ocenjeni na 114,3 milijona evrov, kjer 35 odstotkov predstavljajo zdravila, 14 odstotkov medicinski pripomočki, 14 odstotkov bolnišnično zdravljenje, 13 odstotkov nega v socialnih zavodih, vsi ostali stroški pa predstavljajo slabo četrtino celotnega bremena neposrednih stroškov. Posredni stroški bolezni vključujejo finančno izgubo zaradi obolevnosti in umrljivosti. V raziskavi NIJZ znašajo ocenjeni posredni stroški 5,5 milijona evrov, od tega začasna zadržanost od dela 2,3 milijona evrov ter izgubljen prihodnji zaslužek 3,2 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja podatka o invalidnosti, ki je posledica sladkorne bolezni, ni bilo mogoče oceniti stroška, zato je tudi ta podatek znatno podcenjen.
"Z zdravim načinom življenja sladkorno bolezen lahko preprečimo ali odložimo na kasnejše obdobje. Breme te bolezni se povečuje zaradi staranja prebivalstva, sprememb v življenjskem slogu in povečevanja neenakosti v družbi," naštevajo. Dejavniki življenjskega sloga prispevajo k rasti sladkorne bolezni med prebivalci, s čimer se povečujejo tudi z njo povezani stroški. Dodajajo, da je za njeno učinkovito oskrbo izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni. Analize stroškov bolezni v času ekonomske krize in varčevalnih ukrepov zato po njihovih besedah ključno prispevajo k oblikovanju politik javnega zdravja, ki lahko tako na osnovi dobrih informaciji opredeli prioritete in ustrezno preusmeri sredstva in aktivnosti. Med dolgoročno stroškovno najučinkovitejše ukrepe štejejo preventivni ukrepi.
Na odgovore, kakšni bodo preventivni ukepi s strani države še čakamo. Zagotovo bo eden koristnih ukrepov tudi ta, ki ga je danes najavila vlada. Pri predstavitvi nabora ukrepov za krpanje lukenj v državnem proračunu. Uvedli bodo trošarine na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah.
