“Naša raziskava kaže, da so bolniki po uvedbi terapevtskih skupin zdravil (TSZ) v velikem odstotku zamenjali zdravila, ne le za referenčno zdravilo ACEi, temveč za zdravilo iz druge skupine antihipertenzivnih zdravil. Nakazuje se, da je krvni tlak slebše urejen,” ugotavlja raziskava predstavljena v Zborniku XXIII strokovnega sestanka združenja za hipertenzijo. Predstavil jo je Rok Accetto s Kliničnega oddelka za hipertenzijo na Interni kliniki UKC ljubljana, ki dodaja, da statistična razlika v aziskavi ni značilna, število opazovanih bolnikov pa je majhno.
“Ker smernice jasno in argumentirano navajajo, kakšni so individualni oziroma strokovni kriteriji za izbiro antihipertenzivnega zdravila, nas skrbi, da bo v daljšem obdobju izkazana večja zbolevnost in umrljivost bolnikov,” opozarja. Pravi, da ne gre le za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka: “Zdravljenje bolnika s hipertenzijo je celostno.” Dodaja, da je prav zaradi kompleksnosti zdravljenja stalnost terapije izrednega pomena, TSZ pa ponujajo stalno spreminjanje zdravila “in zato je zavzetost za zdravljenje manjša.”
Namen raziskave, ki so jo opravili s pomočjo farmacevtske firme Servier Pharma je bil ugotoviti, ali se je z uvedbo TSZ spremenilo zdravljenje hipertenzije in ali se to odraža na doseganju ciljnih vrednosti krvnega tlaka. “Zavedamo se, da je za morebitne vplive TSZ na zbolevnost in umrljivost seveda še prezgodaj govoriti,” v zborniku piše Accetto.
Predvsem posledica neustrezne komunikacije
“Najprej bi morali ugotoviti, kako pogosto je prihajalo do menjav zdravil pred uvedbo TSZ. Če tlak ni urejen, je potrebno zdravila menjati oziroma dodajati, dokler ni urejen. Vendar menjave niso logične,” odgovarja Jurij Fürst iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Posamezni zaviralci konvertaze po njegovih besedah večinoma niso doplačljivi, medtem ko so kombinacije sprva bile, nato pa ne več. Da je šlo več bolnikov na kombinacije, se mu zato zdi nelogično. Poleg tega rezultati raziskave v dveh predstavljenih tabelah kažeta, da se je v povprečju pri vseh bolnikih krvni tlak znižal, “torej so bolniki s spremembo terapije v povprečju pridobili.” Pojasnjuje, da je krvni
tlak slabše urejen le pri pacinetih, ki so šli z zaviralcev konvertaze na druga zdravila. “Zakaj so se zdravniki tako odločili kljub temu, da je bila večina zaviralcev konvertaze brez doplačila, ni jasno. Če so ugotovili, da je bila menjava neuspešna, zakaj niso ustrezno reagirali?” se sprašuje Fürst.
“Pri tako široki izbiri zdravil je možnost, da bi se z uvedbo TSZ urejenost krvenega tlaka poslabšala, res majhne in so verjetno predvsem posledica neustrezne komunikacije,” Fürst komentira skrbi, ki so se porajale ob omenjeni raziskavi. Dodaja, da je raziskava potekala pod pokroviteljstvom farmacevtske družbe, ki je zaradi uvedbe siistema TSZ tožila ZZZS zaradi njihovega zdravila oziroma zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije, ki so bila umeščena v TSZ zaviralcev konvertaze. “Takšen pristop ne kaže na dovolj visoko stopnjo neodvisnosti, ki bi jo pričakovali pri takšni preiskavi,” je zaključil.
Najpomembnejši je pacient
Na ZZZS še dodajajo, da bi do poslabšanja zdravstvenega stanja lahko prišlo le, če bolnik preneha jemati zdravila. Sama menjava zdravila k pomembnemu poslabšanju gotovo ne more privesti. Zato lahko govorimo o odgovornosti le, če bi nekdo v procesu zdravljenja ne ravnal v skladu s strokovnimi smernicami, Zakonom o pacientovih pravicah in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Najbolj pomembni v procesu zdravljenja z zdravili je namreč pacient. Njegovo zdravljenje bo potekalo uspešno in bo dalo pričakovane rezultate le, če bo pacient upošteval navodila zdravstvenih delavcev," pravijo.
"Za tiste zdravilne učinkovine, za katere je potrebno doplačilo, je trenutno v Sloveniji le dvoodstotni tržni delež, preostalim 98-odstotkov bolnikov ni potrebno zamenjati zdravilne učinkovine zaradi doplačila," še pravijo. To pa tudi pomeni, da bodo bolniki, ki ne bodo želeli doplačati, zamenjali svoja zdravila s tistimi zdravilnimi učinkovinami, ki jih že danes jemlje velika večina Slovencev in Evropejcev, kar je po njihovi oceni dodaten dokaz, da gre za povsem primerljiva zdravila po varnosti, kakovosti in učinkovitosti. V zvezi z doplačili pojasnjujejo, da je od vseh zdravil, ki so na trgu v breme zdravstvenega zavarovanja, trenutno le 17 odstotkov takih, za katere je potrebno doplačilo, pri čemer je več kot 50 odstotkov vseh doplačil manjših od treh evrov za eno škatlico zdravil (za 1 mesec), 1/3 vseh doplačil pa je manjših od enega evra. "Terapevtske skupine zdravil, ki predstavljajo izključno instrument za zniževanje previsokih cen zdravil, zato ne morejo biti razlog za pomembne dolgotrajne spremembe pri zdravljenju bolnikov," pravijo. Dodajajo, da je potrebno takšne informacije, predstavljane vedno v povezavi s farmacevtskimi družbami, čeprav pod plaščem zdravniškega vestnika, jemati z ustrezno kritičnostjo.
