Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v projektu "Zdravje v občini" že več let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin in na koncu izberejo tisto, ki je za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev naredila največ. Pregled podatkov kaže, da smo se v letu 2021 še malo postarali, pridobili na teži, bili več bolniško odsotni in jemali več zdravil. Hkrati pa smo bili bolj izobraženi in manj poškodovani v prometnih nezgodah.
Med negativnimi pokazatelji na NIJZ-ju izpostavljajo duševno zdravje, "na katerega je vplivala pandemija covida-19, čeprav manj kot v prvem letu pandemije, leta 2020."
"Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav smo v letu 2021 ponovno beležili njihov porast, in sicer za dva odstotka v primerjavi z letom 2020," ugotavljajo na NIJZ.
Vzhodni del države krepko nad povprečjem
V okviru projekta "Zdravje v občini" so izdelali zemljevid (spodaj), iz katerega je razvidno, da vzhodni del države krepko nad slovenskim povprečjem porabe zdravil za duševne motnje. Pomurje tudi tukaj izstopa, kar sovpada z razvitostjo tamkajšnjih občin. "Duševne težave so signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi," dodajajo na NIJZ.
Delež prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj je razmerje med številom oseb, ki so znotraj opazovanega koledarskega leta prejele vsaj en recept za zdravilo za zdravljenje duševnih motenj in številom prebivalcev sredi istega leta, pomnoženo s 100. Po tem kazalniku se na sam vrh uvršča občina Lovrenc na Pohorju, sledijo občine Ormož, Ljubno, Ravne na Koroškem, Kočevje in Cankova.
Umrljivost zaradi samomora
Pogost izid duševne bolezni je tudi samomor. Slovenija ima enega najvišjih količnikov samomora v Evropski uniji, saj za katerokoli duševno motnjo letno zboli več kot desetina Evropejcev. "Po večletnem pozitivnem trendu zmanjšanja tudi pri številu umrlih samomorov opažamo ponovni porast," dodajajo na NIJZ, kjer prav tako prednjači vzhodni del države - spodnji zemljevid)
Depresija in anksioznost
Duševne stiske so torej v naši družbi v porastu - po statistiki Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi bile četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela.
Če je največ receptov izdanih za bolezni srca in ožilja, so na drugem mestu že zdravila za delovanje na živčevje, kažejo preliminarni podatki za lansko leto, ki so nam jih posredovali iz NIJZ. Če podrobno pregledamo najbolj pogosto predpisane podskupine, vidimo, da predpisovanje anksilotikov k sreči nekoliko upada, vendar na drugi strani strmo narašča število ljudi, ki potrebujejo antidepresive.
Tako kot nam je zdaj naraslo, nam ni še nikoli
V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila, da o porastu v času epidemije covida-19 sploh ne govorimo. Leta 2021 je bilo predpisanih 631 tisoč receptov za antidepresive v vrednosti 11,8 milijona evrov - skupno jih je bilo v tem letu predpisanih 50.816.900, leta 2022 pa že 52.620.600.
"Tako kot nam je zdaj naraslo, nam ni še nikoli. Antidepresivi se predpisujejo za štiri indikacije, depresijo, anksiozne motnje, nespečnost in kronično bolečino," je v nedavnem intervjuju za naš portal povedala priznana psihiatrinja, ki je vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje, Mojca Zvezdana Dernovšek. "Stanje po covidu je mnogo hujše, kot se je mislilo prej," je dodala.
Podatki so zgovorni
Mojca Zvezdana Dernovšek
Mojca Zvezdana Dernovšek
Raziskava NIJZ o stališčih do duševnega zdravja je v letu 2021 pokazala na veliko povečanje težav depresivne motnje. Če je v letu 2019 o tem poročalo 7,7 odstotka prebivalstva, je v letu 2021 teh že 13,4. Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da slaba polovica udeležencev (41,1 %), ki so poročali o simptomih depresivne motnje, ter 39,8 % udeležencev, ki so poročali o simptomih anksioznih motenj, doslej ni še nikoli poiskalo strokovne pomoči. "V razvitem svetu se že 20 let srečujemo z epidemijo depresije ter anksioznih ter stresnih motenj, vendar se je, tudi na račun sistemske stigme, te težave pometalo pod preprogo. Po covidu se je fokus povsem obrnil. Številke so res alarmantne. Vedeti morate, da te motnje v populaciji niso enake številu zdravljenih. Prvič zato, ker se ne zdravijo vsi v javnem zdravstvenem sistemu, ki poroča o podatkih. Po drugi strani nekatere depresivne in anksiozne motnje niso tako močno izražene, da bi potrebovale zdravstveno oskrbo," nam je pojasnila Dernovšek.
Mladi na udaru
Še posebej so bili na udaru mladi, povpraševanje po storitvah za duševno zdravje, se je v zadnjih dveh letih pri mladostnikih povečalo za kar 250 odstotkov.
V poročilu o stanju na področju zdravstva v Sloveniji, ki ga je v začetku leta pripravilo ministrstvo za zdravje, piše, da so raziskave potrdile negativen vpliv pandemije na nekatere skupine prebivalstva, ki jih doslej nismo uvrščali med ogrožene. Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili v letu 2021, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov v zadnjih štirih tednih opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, slabih 24 odstotkov pa je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.
Področje duševnega zdravja je eno izmed glavnih javnozdravstvenih problemov na ravni Evropske unije (EU), saj za katerokoli duševno motnjo letno zboli več kot desetina Evropejcev. Sicer so duševne bolezni v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni. Pogost izid duševne bolezni je tudi samomor. Slovenija ima enega najvišjih količnikov samomora v EU.
Pomoč, ko je stiska res huda
Če je vaša stiska zelo huda in drugi viri pomoči niso na voljo, se lahko obrnete tudi neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).
Ali pokličite katerega od telefonov za pomoč v stiski, kjer boste ostali anonimni:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (vsak dan, 24 ur na dan).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
KRIVA JE PA BEOVIČKA, Logarce in ostali pesjani med COVID -19...vsi bi mogl viset
To so kraji kjer je tezje dobit mamila.