V številnih državah po svetu velike napore vlagajo v razvoj cepiva za bolezen covid-19. Skupno poteka okrog 30 kliničnih raziskav cepiva in med njimi so tudi slovenski strokovnjaki.
"Devet cepiv je v tretji fazi, kandidati so Američani, britansko cepivo, Kitajci, kjer potekajo zadnja testiranja, to je tretja faza na 10 tisoč prostovoljcih. Cepivo je edina pot za izhod iz krize, za kar je potrebno varno cepivo in precepljenost," je dejal Roman Jerala, ki na Kemijskem inštitutu vodi skupino za razvoj slovenskega cepiva.
Ob današnji predstavitivi rezultatov razvoja tega slovenskega cepiva proti covidu-19 so naši strokovnjaki sicer poudarili, da takšne predklinične študije predstavljajo šele prvo stopničko in da je pot do učinkovitega cepiva še dolga. Dodajajo, da več cepiv v višjih stopnjah testiranja po svetu kaže obetavne rezultate. "Zdaj je potrebno klinično testiranje, druga faza s sto prostovoljci in tretja z večimi ljudmi, kar pomeni, da bi potrebovali tudi prostovoljce izven meja."
Treba bi bilo torej izvesti obsežne klinične študije na ljudeh, poleg tega pa po njegovem mnenju nima smisla nadaljevati z razvojem tega cepiva, ko bo enkrat na voljo varno in učinkovito cepivo proti novem koronavirusu. Vseeno pa ocenjuje, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda bodo dobra podlaga tudi za razvoj kakšnega cepiva za nov virus v prihodnosti.
Kljub temu so na naslednje korake v Sloveniji organizirali konzorcij, v katerem poleg Kemijskega inštituta sodelujejo raziskovalci veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, zdravniki infekcijske klinike UKC Ljubljana in Klinike Golnik ter podjetja Jafral, ki bi po besedah Jerale lahko pripravili proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka.
"Moje osebno mnenje je, pa me bodo verjetno popljuvali: Cepimo se na prostovoljni bazi. Dobimo kodo, katerokoli cepivo bo že, in se to zapiše. Če se kdo ne želi, v redu, ampak stroške zdravljenja v primeru obolenja bo nosil sam. To pa lahko pomeni 25.000, če je končna faza priključitev na ventilator in še vse ostale zadeve."
- Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo
Za kakšno cepivo gre?
Rezultati testiranja imunskega odziva miši na cepiva so pokazali, da se je najbolje odrezala različica, ko so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomenega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva.
Cepivo na osnovi DNK: Hitrejši in učinkovitejši pristop
Cepivo so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T. Slovenski strokovnjaki poročajo, da je njihov pristop precej hitrejši, novost njihovega pristopa v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čimer so izboljšali odziv imunskega sistema. Pripravili so pet različic virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja, tako da je na enem delcu od 1 do 60 kopij RBD.
Ugotovili so, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri pacientih, ki so preživeli okužbo. Dodatno so pokazali tvorbo celic T, ki uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.
Različna cepiva za covid-19 na osnovi plazmidne DNK sicer že testirajo in to v kliničnih raziskavah v ZDA, na Japonskem ... Prednost uporabe tega pristopa je nizka cena proizvodnje, visoka stabilnost, ki ne zahteva verige zamrzovalnikov, slabost pa je, kot izpostavljajo raziskovalci, manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi, so še poudarili.
"Klinična testiranja bi se pri nas lahko začela proti koncu leta," smo še slišali. Sicer bodo rezultate poslali evropski agenciji za zdravila, ki bo odločala naprej, je na vprašanje, kdaj bi lahko začeli s testiranji, odgovoril farmacevt Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo
"Največji pomen predstavljene raziskave je razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje. Pomembno je, da smo organizirali interdisciplinarno skupino, ki je sposobna rezultate temeljnih raziskav prenesti v klinično uporabo. Upam, da bomo s takšnim sodelovanjem lahko razvili in do pacientov pripeljali kakšno slovensko zdravilo," pravi vodja skupine prof. dr. Roman Jerala.
Jerala je ocenil, da bi lahko v enem tednu v industrijskem fermenterju pridobili dovolj cepiva za celo Slovenijo, če bi imeli optimiziran postopek.
dezurni@zurnal24.si
Podpišem se pod vse nasprotnike cepljenja
načeloma sem spoštljiv ipd.. ampak tale farmacevski samodržec Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo mi pa ne bo grozil in izsiljeval, kaj bom delal, dopustil, kaj šele kaj mi bo pripadalo in kaj ne... naj pocepi svojo familijo, in če bodo… ...prikaži več po pol leta še živi in ozdraveli, naj se da možnost ostalim... če krepnejo pač krepnejo
Dobrodošli v najboljšem erotičnem klubu --- www.Sextis.fun