"Po ocenah slovenskih tirologov najmanj deset odstotkov Slovencev trpi zaradi ene od bolezni žleze ščitnice. Veliko izmed njih diagnoze še nima postavljene," opozarjajo pri Društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica. Bolezni ščitnice namreč zaradi nespecifičnih znakov vse prepogosto ostajajo neprepoznane.
Društvo ob današnjem svetovnem dnevu ščitnice opozarja na psihične pretrese, ki se pogosto pojavljajo ob večletnih terapijah bolezni ščitnice. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, lahko bolezni ščitnice zamenjamo z depresijo in izgorelostjo, obdobje od pojava simptomov do pravilne diagnoze pa lahko traja tudi več let.
Bolezni žleze ščitnice se delijo na raka ščitnice, prekomerno delovanje ščitnice ali hipertirozo, premajhno delovanje žleze ali hipotirozoo in hasimotov tiroiditis oziroma vnetje ščitnice ter golšavost.
Znaki bolezni so lahko tudi nespečnost, utrujenost, pospešeno bitje srca, menjavanje razpoloženja in pomanjkanje koncentracije, zaradi česar lahko bolezni ščitnice zamenjamo z depresijo, izgorelostjo ali pa jih pripišemo hitremu življenjskemu tempu, poudarjajo v društvu.
Obeleževanje svetovnega dneva ščitnice v Sloveniji poteka sedmo leto zapored, po svetu pa ga na pobudo Evropskega ščitničnega združenja obeležujejo od leta 2008.
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom in je sestavljena iz levega in desnega režnja in ima obliko metulja. Žleza ščitnica s svojimi hormoni vpliva na skoraj vse organe v telesu in je pomembna za rast in razvoj ploda in otroka. Uravnava tudi presnovo in lahko vpliva na povečanje ali zmanjšanje telesne teže, so še zapisali v društvu.
