Razpad sistema: Uresničili grožnje in dali odpoved

V Zdravstvenem domu Kranj in Osnovnem zdravstvu Gorenjske so po poročanju Radia Slovenije tamkajšnji zdravniki že dali odpovedi pogodb o zaposlitvi, gre za 23 zdravnikov družinske medicine. Brez osebnega zdravnika bi tako lahko junija ostalo več kot 40.000 ljudi na območju občin Kranj, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Naklo.

Zdravniki sicer ne bodo odšli z danes na jutri, saj imajo še 60-dnevni odpovedni rok. Imajo pa tudi še lanski in letošnji dopust. "Računamo, da se bo situacija v tem mesecu skušala rešiti. V petek je bil na obisku minister, kjer smo izmenjali mnenja. Sugestije z naše strani so bile, naj skuša minister aprila razrešiti vsaj del pogojev, ki so jih zdravniki postavili," je za STA dejal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik.

Odpovedi pogodb o zaposlitvi lahko sicer zdravniki v času odpovednega roka še prekličejo. "Upam, da se bo to zgodilo, če bosta ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izpolnila pogoje, ki so jih postavili zdravniki, to je sprejem standardov in normativov na podlagi strokovnih usmeritev," je pred sestankom povedala direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura.

Kranjski družinski zdravniki, ki so v začetku marca napovedali, da bodo s 1. aprilom odpovedali pogodbe o zaposlitvi, od odločevalcev namreč zahtevajo ureditev razmer, v katerih bi lahko svoje delo za bolnike opravljali kakovostno in varno.

Zdravnike je sicer najbolj razjezil zadnji splošni dogovor, po katerem bi morali v Kranju, kjer so zdravniki že sicer preobremenjeni, sprejeti več bolnikov kot drugod, in sicer za 2700 glavarinskih količnikov. Zahtevajo, da v veljavi ostane normativ 1895 glavarinskih količnikov, na daljši rok pa naj se ta zniža na 1500, kakršna je tudi strokovno določena norma.

Z odpovedjo pogodb danes zagrozili še ptujski zdravniki

Če so v ZD Nazarje trije zdravniki že dali odpoved, so le-to z majem napovedali tudi celjski zdravniki, z junijem mariborski, ki so se jim danes pridružili še ptujski.  Če njihove zahteve ne bodo uresničene do 1. junija, bo h kolektivni odpovedi pristopilo 16 zdravnikov, so sporočili iz ptujskega zdravstvenega doma.

Zahtevajo popravek splošnega dogovora, da bo meja za prenehanje opredeljevanja bolnikov 1895 glavarinskih količnikov in da se bo meja zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1500 količnikov oziroma 1200 opredeljenih oseb.

Prav tako pričakujejo čimprejšnjo administrativno razbremenitev specialistov družinske medicine, zagotovitev razmer, v katerih bo družinska medicina postala bolj privlačna za mlade kadre, ter določitev jasne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev družinskega zdravnika.

Prepričani so tudi, da mora informacijska tehnologija v popolnosti slediti potrebam uporabnikov, torej zdravnikov. Zagotoviti je treba stabilnost stanja, saj se zdravniki zdaj soočajo s prepogostimi rednimi prekinitvami delovanja informacijskega sistema.

Sindikat družinskih zdravnikov s Šabedrom o ukrepih 

Ker se zaveda, da se zelo mudi, se je dopoldne minister za zdravje Aleš Šabeder sestal s predsednikom Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije - Praktikum Igorjem Muževičem. Na sestanku, ki ga je Šabeder ocenil kot zelo konstruktivnega, konkretnih ukrepov še niso sprejemali, bo pa o tem tekla beseda tudi v sredo, ko je sklican sestanek koordinativne skupine. Sestavljajo jo predstavniki sindikatov, stroke z medicinske fakultete in zdravniške zbornice ter ostali ključni deležniki v zdravstvu, je pojasnil novi minister.

Minister Šabeder se je danes seznanitveno srečal s sindikatom Praktikum: Ukrepe bomo iskali skupaj, v dobro pacientov. Naslednji sestanek bo v sredo, da čim prej najdemo rešitev. pic.twitter.com/GlpW29T3eV

— Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) April 1, 2019

Ministrstvo prisiljeno ukrepati takoj

Na vprašanje, kaj bodo predlagani ukrepi ministrstva, je Šabeder odvrnil, da bodo najprej prisluhnili koordinativnemu telesu. "Nekatere spremembe bodo deležne aneksa k splošnemu dogovoru, nekaj bo treba narediti tudi na zakonodajni ravni. Ukrepi bodo večplastni, časovnica pa zelo kratka, glede na napovedane odpovedi zdravnikov. Imamo mesec, največ dva časa, da zadeve uredimo in dogovorimo," je poudaril.

Uvoz tujih zdravnikov

Ena od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je tudi uvoz tujih zdravnikov. To pomeni tudi poseg v zakonodajo, zato bi bila pri tem po Šabedrovih besedah časovnica nekoliko daljša. "Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine," je še ocenil minister. "Prioriteta je bližnja regija," je dodal Šabeder. 

Natančnejših opredelitev glede ostalih ukrepov Šabeder danes še ni želel razkriti. Zatrdil pa je, da so se na ministrstvu pripravljeni pogovarjati s posameznimi zdravniki, ki razmišljajo o odpovedi, če vsega ne bodo dogovorili na koordinativnem telesu.

Danes je namreč 23 kranjskih zdravnikov že dalo odpoved. "Treba bo v zelo kratkem času najti ključne kratkoročne rešitve, da do teh odpovedi ne bo več prihajalo," je poudaril. Prepričan je, da v 60-dnevnem odpovednem roku oskrba prebivalstva z osnovno zdravstveno dejavnostjo ne bo motena. Delodajalec ima namreč možnost, da dopust, ki bi ga delavec želel koristiti v obdobju odpovednega roka, izplača.

Interventni zakon: Institut izbranega zdravstvenega zavoda

Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije Muževič se je po srečanju zahvalil za profesionalni sestanek. "Do zdaj smo imeli občutek, da je bilo vse skupaj vodeno preveč po domačijsko," je dejal.

Sicer so vzporedno z dopolnjevanjem splošnega dogovora predlagali tudi sprejem interventnega zakona, ki bi vpeljal institut izbranega zdravstvenega zavoda. S tem bi bili bolniki, ki se ne morejo opredeliti pri izbranem zdravniku, začasno vezani na zdravstveni zavod. Ta pa bi ob poenostavljenih zaposlitvah zdravnikov iz tujine ter upokojenih in svobodnih zdravnikov omogočal obravnavno teh bolnikov. Taka sprememba bi po Muževičevih besedah bila začasna, dokler v sistem ne pridejo novi specializanti in se začne povečevati zanimanje za družinsko medicino.

Poziv medicinskih sester

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) pa so na novega ministra pred tem naslovili pismo z opozorilom na težave, s katerimi se soočajo tudi v teh poklicih. "Medicinske sestre zapuščajo delovišča zaradi prenizkega plačila, težkih delovnih pogojev, številnih nadur in ne nazadnje ohromljenega družinskega in socialnega življenja. Tako razpisi za delovna mesta medicinskih sester (bolničarjev, TZN in DMS) ostajajo nezapolnjeni, delovišča pa nepokrita," so zapisali in od ministra zahtevali takojšnje ukrepe.