"V času posta, ki sledi pustu, lahko nekatere grehe ublažimo, ne moremo pa jih odpraviti," pravi Marjan Simčič z ljubljanske biotehiške fakultete. Svetuje, naj te prehranske spremembe ne bodo drastične. Opozarja tudi, da je post priložnost za spopadanje z drugimi razvadami, ne le s hrano.
Kulturna navada prehoda iz pustnega časa v postni čas je imela v zgodovini smisel, saj so v tem obdobju začele kopneti zaloge jesenskega pridelka, zato je bilo treba dva meseca racionalneje porabljati hrano, vse do novega pridelka.
V izobilju zavestno odločanje
A danes načeloma živimo v izobilju, tako da se je treba prav zavestno odločiti za postenje. Pri tem opozarja, da če se bomo v času pusta prenajedali, potem tega post ne bo kar odpravil. Sicer bo koristilo, da se odpovemo vsej nezdravi hrani, a dolgoročno je ključ v zdravem načinu prehranjevanja in življenja na sploh. "Razvade postopoma prenašamo vase in jih moramo tudi počasi, po stopničkah odnesti," je povedal.
Posledice prenajedanja se kažejo predvsem v viških energije oz. pridobljenih kilogramih, prav tako je v tem času preobremenjena celotna presnova. A Simčič pravi, da je problem celotni vzorec našega prehranjevanja. V razvoju človeštva smo namreč večinoma trpeli pomanjkanje hrane, zato smo razvili način obnašanja, da ko je hrana dostopna, jo skušamo zaužiti več, kot je potrebujemo.
Danes pa je hrana dostopnejša, v zahodnem svetu jo je večinoma v izobilju. Če se zavestno ne odpovemo temu načinu obnašanja, smo po njegovih besedah na dobri poti, da ne moremo porabiti toliko energije, kot je zaužijemo.
Izkušnja odpovedovanja je dobra
Simčič pravi, da bi morali postu dati večji duhovni pomen, torej da imamo izkušnjo odpovedovanja, kar je dobro za vse generacije. Tudi če posameznik ni veren, je odpoved razvadi zelo dobra vaja za posameznikov značaj. Tako se je po njegovem mnenju dobro upreti vsem razvadam, tudi na primer pretiranemu gledanju televizije, da spremenimo tiste stvari v življenju, ki nam zagotovo škodijo tako telesno kot čustveno oz. duhovno.
Odpoved mesu in alkoholu
Med verniki je v postu značilna tudi odpoved hrani, posebej mesu. Na današnjo pepelnično sredo in na veliki petek, ko zlasti v Katoliški cerkvi velja strogi post, se tako verniki do sitega najejo samo enkrat v dnevu, odpoved mesu in mesnim jedem pa velja tudi vsak petek v postnem času.
Slovenska karitas s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavodom Med.Over.Net. že deseto leto spodbuja k preventivni akciji 40 dni brez alkohola. Poudarjajo, da prekomerno uživanje alkohola prizadene dostojanstvo številnih ljudi, še zlasti pa otrok. Kot gost v akciji bo letos sodelovalo tudi društvo za pomoč otrokom alkoholikov NACOA.
Popolnoma bedasto je tole odpovedovanje kakršnikoli hrani.Če vedno zmerno ješ se ti ni treba odpovedovati ničemur.Je pa cerkev včasih z tem držala vernike v strahu in jih je lažje kontorlirala.Pa tudi danes je podobno.