Veliko poginov udomačenih ptic po ZDA in v Evropi
Aviarna influenca oziroma ptičja gripa se hitro širi po svetu. V zadnjih nekaj dneh sta tako Francija kot Združeno kraljestvo napovedali nove biološke varnostne ukrepe, namenjene zajezitvi virusa. V Južni Afriki je nedavno poginilo na desetine okuženih pingvinov, v sredo pa je Južna Koreja poročala o prvem primeru v zadnjih šestih mesecih. V Združenih državah Amerike bolezen zvišuje cene purana, v Evropi pa je razširjenost te bolezni dosegla zgodovinsko raven. Število udomačenih ptic, ki so v zadnjem letu poginile, se že približuje rekordu v ZDA.
Pojavnost povezana z migratornimi potmi divjih ptic
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjujejo, da se aviarna influenca že vse leto pojavlja tako v državah članicah Evropske unije kot izven nje, kar redno spremljajo. "V Evropi se največ primerov pojavlja v severnem delu Evrope (Nemčija, Nizozemska, Belgija, Francija, Irska, Združeno kraljestvo), predvsem pri divjih pticah. V tej liniji poteka tudi ena pomembnejših migratornih poti divjih ptic," dodajajo.
Okuženi labodi v občini Apače
Kot pravijo, je v Sloveniji trenutno potrjena visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 pri divjih pticah (labodi grbci) v občini Apače. Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino sprejelo priporočila za rejce, ki veljajo za celotno Slovenijo.
Med drugim priporočajo varovanje živali pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami, preprečevanje dostopa do vodnega zajetja za divje ptice (sicer pa prekuhavanje oziroma razkuževanje vode), upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino, omejitev dnevnega izpusta na najkrajši možni čas, izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic ter izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.
Kako nevaren je virus za ljudi?
"Kar se tiče ljudi v EU je ECDC ocenil, da je tveganje za splošno prebivalstvo zanemarljivo, nekoliko večje, pa še vedno minimalno, je za rejce perutnine," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Resne nevarnosti za ljudi torej virus ne predstavlja, okužba je bila doslej dokazana le pri sedmih osebah ob izbruhu na perutninski farmi v Ruski federaciji. "Nihče od okuženih ni zbolel, kakor tudi ni zbolel nihče od tistih, ki so bili z okuženimi posamezniki v stiku. Kljub temu pa je potrebna previdnost, predvsem pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami," pojasnjujejo na NIJZ.
Zakaj se tako hitro širi?
Od leta 2000 naprej pa raziskovalci opažajo več primerov širjenja ptičje gripe med divjimi pticami. Sploh v zadnjem letu se je ta prenos drastično povečal, pogostejši je tudi prenos na sesalce. Zdi se tudi, da je ta sev razvil zmožnost preskoka na sesalce, kot so tjulnji, risi in skunki, čeprav znanstveniki na srečo še niso zabeležili primera, ko bi tudi sesalci z virusom okužili druge sesalce.
Umirjanje možno, ko se ptice selivke ustalijo
"Virus je zdaj drugačen," je za revijo Nature povedala Rebecca Poulson, raziskovalka bolezni divjih živali na Univerzi Georgia v Atenah. Situacija je še posebej nenavadna v Severni Ameriki. Sev aviarne influence so pri divjih pticah tam odkrili le enkrat, med letoma 2014 in 2016, potem ko so divje ptice razširile bolezen iz Evrope in Azije na Aljasko. Ta izbruh je samo v ZDA povzročil smrt več kot 50 milijonov domačih ptic, skupna škoda je znašala tri milijarde ameriških dolarjev. Potem pa se je že zdelo, da je virus "nekako izginil", je za Nature dejal Andy Ramey, genetik za divje živali pri ameriškem Geološkem zavodu Alaska Science Center v Anchorageu.
Decembra 2021 se je visoko patogeni sev H5N1 znova pojavil v Severni Ameriki, tokrat na vzhodu. Raziskovalci so sicer pričakovali, da se bo razširil, a ne s takšno hitrostjo. Vse od takrat bolezen nenadzorovano kroži med divjimi pticami, kar predstavlja veliko grožnjo za udomačeno perutnino.
V prihodnjih tednih Ramey pričakuje še veliko novih primerov, umirjanje pa bi se lahko zmanjšalo, ko se bodo ptice selivke ustalile na svojih zimskih lokacijah.
Kdaj bo preskočila na ljudi?
Najbolj nevarni prenašalci bolezni so muhe ,ki se jih preprosto ne moremo rešiti ,ker je temu tako je pač tako,pa zanimivo smo še vedno živi in zdravi.
Kar je dvonožne "aviacije" se bo pobilo, ostalo s "4WD pogonom" pa obdavčilo zaradi metanskih izpuhov...Narod pa na žuželke privadit...