Učinkovitost nove metode zdravljenja so pred tem potrdili s preizkusom na opicah, ki so kazale simptome te bolezni, v sredo pa jo bodo prvič začeli preizkušati še na ljudeh.
Ekipa raziskovalcev z univerze v Kyotu je v izjavi za medije sporočila, da namerava iPS celice zdravih darovalcev prevzgojiti v možganske živčne celice, ki proizvajajo dopamin, in nato pet tisoč teh celic vsaditi v možgane bolnikov.
Kot je sporočila Fundacija Parkinsonove bolezni, na svetu zaradi te bolezni trpi okoli deset milijonov ljudi. Trenutno dostopne terapije po njenih navedbah zgolj "izboljšujejo simptome brez upočasnjevanja ali zaustavljanja napredka bolezni". Raziskovalci medtem upajo, da bodo lahko z uporabo iPS celic obrnili njen potek.
S posegom na sedmih bolnikih, starih med 50 in 69 let, bodo začeli v sredo. Njihovo stanje bodo potem spremljali še dve leti po operaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Niso se preoblikovale v tumorje
Pred tem so to metodo zdravljenja z iPS celicami preizkusili že na opicah, ki so kazale simptome Parkinsonove bolezni. Minulo leto so nato sporočili, da so primati po vsaditvi izvornih celic ponovno pridobili opazno gibalno sposobnost in da se vstavljene celice v dveh letih po posegu niso preoblikovale v tumorje.
iPS matične celice so sicer odrasle celice, ki se pridobijo v postopku, kjer kožnim celicam spremenijo genski zapis in jih s tem vrnejo v začetno obliko. Iz te se potem lahko razvije katerakoli telesna celica. Uporaba izvornih celic velja za ključni sektor v zdravstvenih raziskavah.
Raziskovalci lahko matične celice pridobijo tudi od bolnika samega, kar zmanjšuje možnost, da bi jih telo ob ponovni vsaditvi zavrnilo. Poleg tega ne sprožajo etičnih pomislekov, kot jih denimo uporaba embrionalnih matičnih celic (EMC). Te namreč predstavljajo izvor vseh celic v našem telesu, a so prisotne le v prvih dneh razvoja človeškega zarodka.
Parkinsonovo bolezen povzroča uničenje živčnih celic v delu možganov, ki proizvajajo dopamin. Podoben propad celic se zgodi s staranjem, pri Parkinsonovi bolezni pa ta proces poteka mnogo hitreje. Klasični znaki, ki spremljajo bolezen, so tresenje, otrdele mišice, upočasnitev gibov in motnje ravnotežnih refleksov. Na bolezen opozarjajo tudi številni nemotorični simptomi, med njimi motnje spanja, utrujenost, izguba voha ipd.
