"Program Svit praznuje 10 let in z njim slavimo tudi vsi tisti, ki lahko zaradi Svita še naprej praznujemo rojstne dneve in tkemo nova prijateljstva. Po njegovi zaslugi v Sloveniji vsako leto manj ljudi zboli za rakom na debelem črevesu in danki. Zato tudi vi poskrbite za svojo rit in se odzovite na vabilo Programa Svit," sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ( NIJZ), ponosni na uspešnost programa.
Moški se redkeje odzovejo
Čeprav veseli vse višja odzivnost prebivalcev, je težko razumeti, da je še vedno veliko takšnih, ki poziv na sicer brezplačen in enostaven test blata enostavno spregledajo. Odzivnost vabljenih je bila v letu 2018 najvišja doslej in je znašala 64,6, odstotkov, najbolje se na test odzivajo v regijah Nova Gorica in Kranj, najslabše pa v koprski regiji. "Kljub temu pa nespremenjeno ostaja razmerje med vključevanjem moških in žensk, saj se moški ves čas približno v 10 odstotkih redkeje odzivajo v program."
Od vseh rakov se je najbolj povečalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke
Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen se lahko uspešno ozdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo, sporočajo strokovnjaki. "Učinki Programa Svit so po desetih letih že vidni na populacijski ravni, saj Register raka že od leta 2011 beleži upad novih primerov bolezni. V letu 2015 je bilo tako na ravni populacije odkritih skoraj 400 primerov raka na debelem črevesu in danki manj kot leta 2010. Pred vzpostavitvijo Programa Svit je bil rak debelega črevesa in danke drugi najpogosteje odkriti rak glede na lokacijo v telesu, v letu 2015 pa je padel na četrto mesto pri obeh spolih skupaj," je dejala Tatjana Kofol Bric z NIJZ, ki je dodala."Od vseh rakov se je najbolj povečalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. K temu je izrazito prispeval Program Svit, saj je približno dve tretjini primerov raka odkril v zgodnjem stadiju, ko bolniki še ne potrebujejo dodatnega onkološkega zdravljenja. Ugotavljamo tudi, da so raki, ki so odkriti pri tistih, ki niso sodelovali v Programu Svit, precej pogosteje odkriti v bolj napredovalih stadijih, ko je zdravljenje težje in tudi manj učinkovito."
Kako poteka test?
Test pri zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb - če testiranje blata nakaže sledove prikrite krvavitve, kar pomeni pozitivni izvid presejalnega testa, vas napotijo na kolonoskopijjo, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Ko so odkrite spremembe v črevesu, gastroenterologi pacienta spremljajo s kontrolami, ki niso organizirane v Programu Svit. "Glede na spremembe, ki jih najdemo v črevesu, svetujemo različno pogoste kontrole s kolonoskopijo. Osebe z najdbami praviloma opravljajo kontrole izven Programa Svit, na katere jih po usmeritvah gastroenterologov napotujejo izbrani osebni zdravniki. Če pri osebi na prvi kolonoskopiji ni najdenih sprememb, je čez približno pet let ponovno povabljena v Program Svit na test na kri v blatu," je dejal Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana.
Sicer so po programu Svit do sedaj opravili okoli 84 tisoč in odstranili 23.800 napredovalih predrakavih sprememb in s tem zelo zmanjšali možnost, da bi iz njih nastal rak. "Odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesu z endoskopsko metodo pacientom prihrani kirurški poseg in dolgotrajno okrevanje," je dodal gastroentereolog Borut Štabuc, ob tem pojasnil, da se od lani najbolj usposobljeni kolonoskopisti lotevajo tudi zahtevnejših posegov, kjer odstranjujejo velike najdbe, ki jih je še priporočljivo odstraniti endoskopsko.
Vsi vzorci, ki so odvzeti med kolonoskopijo, se pošljejo na histopatološko preiskavo. "Od histopatološkega izvida je odvisna nadaljnja obravnava posameznega pacienta. Če gre za začetni rak in je možnosti zdravljenja več, se na podlagi diagnoze in kolonoskopskega videza lezije o najprimernejši obliki zdravljenja posvetujejo patolog, gastroenterolog in kirurg. Namreč, v Programu Svit smo v letu 2014 vzpostavili multidisciplinarni konzilij, ki redno na vsaka dva tedna obravnava vse take primere. Letno je to okoli 200 primerov," je pojasnila vodja Laboratorija za patologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana Snježana Frković Grazio.
Diagnoza še v treh dneh
Čas do histopatološke diagnoze v sklopu programa mora biti po njenem kratek biti kratek, ker gre za osebe, ki so bile pred preiskavo brez znakov bolezni in jih je nepričakovana najdba spremembe v črevesu nedvomno pripeljala v stanje negotovosti – zato je zelo pomembno, da so z diagnozo in priporočenim nadaljnjim potekom obravnave lahko čimprej seznanjeni. "Histopatološko diagnozo v sklopu Programa Svit tako v več kot 90 odstotkih postavimo v treh dneh." je dodala patologinja.
Rak debelega črevesa in danke je 3. najpogostejši rak pri ženskah in 4. najpogostejši pri moških. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav je rak na debelem črevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem.
Sicer je mesec marec mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke. Geslo letošnjega mednarodnega meseca, ki ga obeležujemo v več kot 40 evropskih državah je "Mojih10NajboljšihSekund" Simbolizira čas, ki je potreben za sodelovanje v presejalnem programu, ki dokazano rešuje življenja.
dezurni@zurnal24.si
