Leta 1950 je bila pričakovana življenjska doba v ZDA 68 let, v lanskem letu rojen moški pa lahko računa, da bo živel 76 let in tri mesece in pol. Ženska bo živela do 81 let in dva mesecev in pol.
Znanstveniki pravih razlogov za nazadovanje pričakovane življenjske dobe še niso ugotovili in niti ne vedo, ali gre le za enoletni odklon od pozitivnega trenda.
Obenem pa statistika ugotavlja, da narašča število smrtnih primerov zaradi srčnih bolezni, kapi, sladkorne bolezni, pretiranega uživanja zdravil in mamil ter raznih nesreč.
Stopnja smrtnosti je od leta 2014 do leta 2015 narasla za 1,2 odstotka, kar je prva rast po letu 1999. Lani je v ZDA umrlo 2,7 milijona ljudi, kar 45 odstotkov pa zaradi srčnih bolezni in raka.
Manj ljudi kadi
Srčne bolezni so bile vzrok za 633.000 smrti, kar pomeni več kot leta 2014 (614.000), rak pa za 595.000, kar je nekoliko manj kot leta 2014. Manj ljudi kadi, rak se hitreje odkriva in uspešneje zdravi.
Največji skok smrtnosti je bil v primerih Alzheimerjeve bolezni in sicer od 25,4 na 29,4 odstotka vseh smrtnih primerov.
Stopnja smrtnosti se ni spreminjala za temnopolte ženske in ženske latinsko-ameriškega izvora, narasla pa je za bele moške in ženske ter temnopolte moške.
Samomori so deseti vodilni vzrok smrti v ZDA in od leta 2014 do leta 2015 so narasli z 42.773 na 44.193. Število nenamernih smrti, kamor spada pretiravanje z alkoholom ali mamili in drugimi snovmi ter prometne nesreče, pa je naraslo s 136.000 na 146.000.
To bo stvar poslabšalo, ker bodo ljudje imeli več časa in bo več samomorov.
Naj zdaj znižajo delovno dobo za upokojitev.