To strokovnjaki pravijo glede stranskih učinkov cepiva

Načrt cepljenja, ki ga je pripravila država, predvideva, da bo cepljenje proti covidu-19 brezplačno in bo ne glede na zdravstveno zavarovanje zagotovljeno vsem, ki se bodo želeli cepiti.

Prvo cepivo, pri katerem načrtujejo, da bo dobilo vsa potrebna dovoljenja za promet, je cepivo podjetja Pfeizer, ki naj bi bilo v EU in s tem tudi pri nas, na voljo konec decembra, zelo verjetno pa v prvi polovici januarja. Velika Britanija je v sredo kot prva na svetu odobrila omenjeno cepivo za splošno uporabo. Na Otoku bo voljo prihodnji teden, prednost pri cepljenju pa bodo imeli oskrbovanci v domovih za starejše ter zdravstveno in negovalno osebje.

Prvi in zaenkrat edini družbi, ki sta pri Evropski agenciji za zdravila vložili vlogo za pogojno dovoljenje za promet, sta farmacevtski družbi Pfizer (v sodelovanju z BioNTechom) ter Moderna (v sodelovanju z inštitutom NIAD). Obe sta osnovani na novi tehnologiji, gre za RNA cepiva.

Približujemo se cepljenju, zato se poraja veliko vprašanj

Kot je znano bodo po EU najprej cepili v domovih za starejše ter zaposlene v zdravstvu. V prvi fazi cepljenja načrtujejo, da bo v Sloveniji na voljo cepivo za 50.000 prebivalcev. Skratka, približujemo se cepljenju proti covid-19, ki sproža številna pomembna vprašanja: Kakšni so stranski učinki cepiva? Bomo imuni po cepljenju? Se bomo morali cepiti le enkrat ali vsako leto?

Kaj je s stranskimi učinki?

Večina ljudi, ki prejme cepivo covid-19, ima nekaj neželenih učinkov, zlasti po drugem odmerku. Vsi trije vodilni kandidati za cepivo so poročali o blagih do zmernih neželenih učinkih cepljenja. Večinoma gre za bolečino v delu telesa, kjer smo prejeli injekcijo, potem je tukaj utrujenost za dan ali dva, predvsem mišic in sklepov. "Boleča roka in nekajdnevna utrujenost sta veliko boljša od covida," je za USA Today povedal William Schaffner, profesor javnega zdravja in preventivne medicine na univerzitetnem kolidžu Vanderbilt.

Zaradi drugačnega načina delovanja v primerjavi s klasičnimi cepivi po besedah slovenskega strokovnjaka Boruta Štruklja sodobna RNA cepiva povzročajo manj stranskih učinkov. Pri klasičnih cepivih z oslabljenim virusom ali bakterijo naenkrat dobimo odmerek, katerega koncentracija potem v telesu pada.

RNA cepiva so milejša

Pri RNA cepivih pa se ob samem cepljenju še ne zgodi nič. RNA mora najprej priti v celico, kjer se v celični tekočini začne sinteza S proteina. Ko gre protein iz celice, ga mora imunski sistem zaznati. Ta faza poteka več dni, zato je bistveno manj neželenih učinkov, saj ne gre za enkratni "boost" oz. udar cepiva, je za STA pojasnil Štrukelj. "Ni šoka za telo. V tem primeru je cepivo na osnovi RNA hitra in milejša oblika cepljenja," je dodal.

V vsakem primeru pa - ne glede na vrsto cepiva - telo potrebuje čas, da razvije protitelesa. Štiri ali pet dni traja, da v telesu nastanejo prva protitelesa, gre za imunoglobuline M, ki pa še ne delujejo zaščitno. Po tednu dni od cepljenja se začne tvorba zaščitnih protiteles, to so imunoglobulini G. "Po 10 dneh imamo dovolj visoko raven zaščitnih imunoglobulinov. Tega obdobja ne moremo skrajšati," pojasnjuje Štrukelj.

Dolgoročni učinki še niso znani

Neželene reakcije na cepivo bodo tisti, ki jih bodo imeli, najverjetneje zaznali v prvih šestih tednih po cepljenju, dodajajo ameriški zdravstveni strokovnjaki. Dolgoročni učinki cepljenja še niso znani in ne bodo znani do zaključka vseh kliničnih študij, nekatere koristne informacije o cepivu bodo lahko znane tudi po dolgotrajnem spremljanju cepljenih, kar bi lahko trajalo leta. 

Kaj pa nosečnice?

Po navedbah ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je covid-19 še posebej tvegan za nosečnice. Zaenkrat ni podatkov o tem, kako se nosečnice odzivajo na cepivi Pfizerja in Moderne, saj jih niso vključili v v klinična preskušanja.

Strokovnjaki tako še vedno razpravljajo, ali bi jih bilo treba preiskušati tudi na nosečnicah. V preteklosti znanih cepiv nikoli niso preizkušali na nosečnicah zaradi strahu pred zapleti. Neodvisna skupina pri CDC, ki je nekakšen svetovalni odbor za cepljenje, je že razpravljala o tem, ali naj cepivo prejmejo zdravstvene delavke ki so noseče ali doječe matere. Nadaljnja navodila bodo dobile v kratkem. 

Najprej bo verjetno prispelo Pfilzerjevo cepivo

Medtem ko naj bi cepivo Moderne prišlo v odmerkih, pa bo predvidoma Pfizerjevo cepivo prišlo v koncentratu, ki ga bo treba razredčiti s fiziološko raztopino. En koncentrat  bizadostoval za pet odmerkov cepiv, je še pojasnil Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Cepivi se razlikujeta tudi po načinu hranjenja. Cepivo Moderne je po zagotovilih proizvajalca stabilno do 30 dni pri hranjenju v hladilniku pri temperaturi od dveh do osem stopinj Celzija. Medtem ko bi pri transportu in shranjevanju do pol leta moralo biti na minus 20 stopinjah Celzija.

Medtem pa bo moralo biti cepivo Pfizerja med transportom shranjeno na minus 70 stopinj Celzija, pri čemer bodo uporabljali posebne zamrzovalne skrinje s suhim ledom, ki bi jih, kot navaja Pfizer na svoji spletni strani, lahko še 15 dni uporabljali za začasno hranjenje cepiva. Stabilnostne študije po besedah Štruklja kažejo, da je to cepivo lahko na sobni temperaturi od pet do šest ur.

V Sloveniji najprej dvajset cepilnih centrov

Državna sekretara na našem ministrstvu za zdravje  Doroteja Novak Gosarič je včeraj pojasnila, da bo v Sloveniji cepljenje sprva centralizirano. Zanj je v začetku, ko na voljo še ne bo toliko cepiva, kot bi ga potrebovali, predvidenih 20 cepilnih centrov po vsej Sloveniji. Ti bodo praviloma v bolnišnicah, pozneje, proti koncu prve faze cepljenja, ko bodo na voljo tudi cepiva, ki jih za razliko od Pfizerjevega cepiva ni treba shranjevati pri temperaturi minus 80 stopinj Celzija, pa bodo cepljenja izvajali tudi v večjih zdravstvenih domovih v regiji. Cepivo Moderne in AstraZenece z univerze Oxford sta cepivi, ki ju ni treba shranjevati v posebnih zamrzovalnikih in bodo po nekaterih napovedih na voljo na začetku prihodnjega leta.

V nekaj dneh bo v Sloveniji na voljo tudi aplikacija, da se bo posameznik naročil na cepljenje proti covidu-19, da bo prišel na vrsto, ko bo cepljenje na voljo. 

Večina cepiv na tej stopnji zahteva dva odmerka, da bi bila maksimalno učinkovita. Cepiva Pfizer / BioNTech v razmiku 21 dni, Modernino 28 dni, med prvim in drugim odmerkom AstraZeneckovega cepiva pa bo treba počakati mesec dni. "Drugi odmerek mora biti iz istega cepiva," je pojasnil ameriški profesor Schaffne, ki je dodal: "Za zdaj nimamo več informacij o tem, ali je mogoče cepiva in odmerke mešati in ali so združljiva.",

Kako dolgo bo delovalo?

Pfizer še ni objavil informacij iz tretje faze študije o stopnji imunosti, ki jo je pridobila oseba, ki je prejela prvi odmerek cepiva. Študije v prejšnjih fazah so pokazale, da dva odmerka cepiva zadostujeta za močno in trajno zaščito. Študije v zgodnejših fazah so pokazale, da dva odmerka cepiva zadostujeta za močno in trajno zaščito.

Cepivo proti covidu-19 ameriškega podjetja Moderna spodbudi nastanek močnih protiteles, ki vzdržijo vsaj tri mesece, je pokazala ta teden objavljena študija.Č eprav število protiteles čez čas upade, to ni nujno razlog za skrb. Strokovnjaki namreč pravijo, da si bo imunski sistem virus zapomnil in če mu bo znova izpostavljen, bo sam tvoril nova protitelesa.

Johnson & Johnson razvija cepivo v enem odmerku. Glavni znanstvenik podjetja Paul Stoffels  je prejšnji mesec dejal, da pričakuje vse podatke za potrditev cepiva do februarja. "Pri pandemiji je en odmerek vsekakor pomemben, če na  gledamo globalno," je povedal za Reuters. Testiranje cepiva Johnson & Johnson so na kratko prekinili v oktobru, eden od prostovoljcev je namreč resno zbolel, kar je zahtevavo vnovičen pregled varnostnih podatkov cepiva. 

Kaj pa cepljenje v primeru, da si že prebolel covid?

"Ljudem, ki so imeli covid-19, svetujemo, da se cepijo "zaradi resnih zdravstvenih tveganj, povezanih s covid-19, in dejstva, da je možna ponovna okužba z istim virusom," navaja CDC. Čeprav se s serološkim testiranjem lahko ugotovi, ali ima človek specifična protitelesa, ki lahko ščitijo pred virusom SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, strokovnjaki pravijo, da še vedno ni znano, kako dolgo ta protitelesa ostanejo v telesu po okužbi. "Ne vemo, kako dolgo traja zaščita s protitelesi po okrevanju," pravi Schaffner in dodaja: "Vedno je dobro, da se cepimo, ker zagotavlja najboljšo zaščito," dodaja.

Schaffner še pravi, da na mestih cepljenja ne bodo preverjali, ali je oseba že ozdravela okužbe s covidom. "Ni dokazov, da cepivo predstavlja tveganje za ljudi, ki so že imeli covid-19." 

Medicinski strokovnjaki so paciente pozvali, naj ne hodijo v zdravniško ordinacijo na cepljenje, če imajo simptome covida-19. To bi predstavljalo tveganje za prenos okužbe, povzročilo pa bi tudi zmedo glede morebitnih neželenih učinkov cepljenja in bolezni. "Ko nekdo pride na cepljenje in ima povišano telesno temperaturo ali aktivno okužbo, najpogosteje odložimo takšne primere," pojasnjuje Greg Poland, direktor Oddelka za raziskavo cepiv na kliniki Mayo. 

Lahko po cepljenju vseeno zbolim? 

Tudi po cepljenju je mogoče da zbolite, vendar je to malo verjetno. "Cepiva so 90-odstotno učinkovita. To pomeni, da obstaja majhna verjetnost, da se boste ponovno okužili in zboleli," pravi Schaffner. Štrukelj je za STA pojasnil, da cepiva v heterogeni populaciji verjetno ne bodo zagotavljala tako visoke učinkovitosti, torej da bi cepivo pri 95 odstotkih cepljenih popolnoma preprečilo bolezni. Ti podatki namreč bazirajo na primeru kliničnih preizkušancev, ki so si bili precej bolj podobni po starosti in epidemiološkem stanju, je pojasnil.

Podatki kliničnega preskušanja cepiva Moderne kažejo, da je od 196 ljudi, ki so se okužili s korono, 11 prejelo cepivo. Vendar noben od teh udeležencev ni imel resnih simptomov, kar kaže na to, da je cepivo preprečilo težji potek bolezni. Možno je, da zbolite tudi zato, ker cepivu niste dali dovolj časa, da vas zaščiti. Po navedbah CDC praviloma traja več tednov, da telo po cepljenju vzpostavi imunost. Tako se lahko nekdo takoj po cepljenju okuži z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, in pozneje zboli.

Ali obstaja možnost širjenja virusa?

Tretja možnost? Cepivo lahko prepreči bolezen, ne pa tudi prenosa virusa na nekoga drugega. "Da bi preprečili asimptomatsko okužbo in prenos, potrebujete tako imenovano sterilizacijsko imunost," poudarja Poljska. "Da bi preprečili resne bolezni in njihove zaplete, morate razviti le nevtralizirajoča protitelesa," dodaja. Še ni povsem jasno, ali cepiva proti koroni ustvarjajo sterilizacijsko imunost.

Kako dolgo bo cepivo učinkovalo, bomo cepljeni enkrat letno tako kot proti gripi?

Čeprav je dokazano, da cepiva ščitijo pred virusi, ni podatkov, ki bi povedali, kako dolgo lahko ta zaščita traja, pravi Schaffner. "Ta zaščita lahko sčasoma zbledi in spet postanete ranljivi," je dejal. "Cepivo lahko pri nekaterih ljudeh sproži imunski odziv, ki traja dlje kot pri drugih," dodaja raziskovalec s klinike Mayo Poljska.

dezurni@zurnal24.si