Redno umivanje rok lahko prepreči okužbe z do 200 različnimi boleznimi in zmanjšuje tveganje za razvoj odpornosti na antibiotike, izpostavljajo različne študije. Med drugim preprečuje okužbe dihal, kot so prehlad, gripa, pljučnica, oslovski kašelj in bronhitis. Podobno velja tudi za bolezni, za katere je značilen fekalno-oralni prenos, to so: hepatitis A in B, gastroenteritis, driska, gastritis, pnevmokoke okužbe in črevesni zajedali.
En gram fekalij ima 100 milijard bakterij
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravstvo (NIJZ) izpostavljajo, da je pomembno, da si roke med drugim umivamo pred jedjo, med pripravo hrane, po rokovanju s surovim mesom, ko pridemo domov in po uporabi stranišča. Po ugotovitvah nekaterih raziskav, naj bi umivanje rok z milom po uporabi stranišča zmanjšalo okužbe z diarejskimi boleznimi za 40 odstotkov, okužbe s pljučnico pa za četrtino. Po navedbah Unicefa zaradi teh bolezni, ki bi jih lahko v veliki meri preprečili, vsako leto umre 1, 4 milijone ljudi. Ob mednarodnem dnevu, posvečenem pomenu umivanja rok so, so zapisali še, da en gram fekalij vsebuje 100 milijard bakterij, le eden izmed petih ljudi na svetu pa si po uporabi stranišča umije roke.
Kako si pravilno umijemo roke?
Roke najprej zmočimo s toplo vodo, nanesemo milo in namilimo vse površine na dlani – prste, medprstne prostore, hrbtišča rok in zapestji. Vse te dele milimo od deset do 15 sekund in milo izperemo. Po končanem umivanju si roke obrišemo s čisto in suho bombažno ali papirnato brisačo. Pipo zapremo tako, da že umitih rok ponovno ne onesnažimo, svetujejo na NIJZ.
