Motnje hranjenja so vedno pogostejše. Anoreksija, bulimija ali prisilno prenajedanje pogosteje prizadenejo ženske. Strokovnjaki navajajo, da tovrstne motnje še ne sodijo med bolezni odvisnosti, čeprav imajo številne značilnosti le teh: "Motnje hranjenja so duševne motnje. Telesna teža je le zunanji znak duševnega dogajanja, hrana pa le sredstvo za lajšanje duševnih bolečin in stisk. Z njeno pomočjo osebe z motnjami hranjenja nadomestijo neželjene občutke in čustva," v posebni zloženki navajajo na Nacionalnem inštututu za javno zdravnje (Nijz).
Če so torej zgoraj omenjene motnje že dokaj poznane in diagnosticirane, z leti prihajajo nove, sodobnejše oblike, kot odraz novodobnega življenja in trendov. Iz ZDA pa tudi Velike Britanije tako sporočajo, da ta kategorija po številu obolelih počasi dohiteva stare.
"Nam grozi drunkoreksija," so se nedavno spraševali britanski mediji. K temu jih je spodbudila tamkajšnja nacionalna raziskava Brenden, v kateri so ugotovili, da vse več mladih namesto po hrani posega po alkoholu.
Če so bile žrtve tega novega fenomena predvsem dekleta v starosti od 18 do 24 let, so kot kaže sedaj na vrsti fantje, ugotavlja The Independent. V Veliki Britaniji so ugotovili, da 43 odstotkov mladih moških in in 35 odstotkov deklet izpušča obroke hrane v korist popivanja. Oseba s to motnjo redno preskoči jedi, predvsem večerjo, je obsedena s tem kaj poje, šteje kalorije, da potem neomenjeno popiva in na koncu še pobruha tisto, kar je pojedla čez dan, so zapisali.
"To so relativno nove stvari, o tem smo začeli govoriti šele okoli leta dva tisoč. Pregnoreksija, ko v nosečnosti ženska ne pridobiva kilogramov, ker je je obremenjena s to težo, ortoreksija, kot obsedenost z zdravo prehrano in nenazadnje drunkoreksija, vse to so oblike motenj prehranjevanja. Gre seveda za vplive okolja, poveličevanj videza, poveličevanje idealne postave, vsem pa je skupna hrana in to kot simptom, da se prilagajajo družbeno sprejetim normam," nam je pojasnila specialistka socialne medicine in javnega zdravja Alenka Hafner, ki je ob tem dodala, da raziskav o tovrstnih motnjah v Sloveniji nimamo: "Raziskave, koliko tega je v Sloveniji ni, vemo le preko stikov z zdravstveno službo, kar pa seveda ni relevantno, saj ocenjujejmo, da petdeset odstotkov teh oseb sploh nikdar ne pride do osebnega zdravnika, še manjši del pa jih potem privoli v psihiatrično zdravljenje. Celo malo se jih ustrezno zdravi, saj si ljudje tega ne želijo," dodaja.
Motnje kot propaganda in trend
Da se je pri motnjah hranjenja treba čimprej obrniti na strokovnjake za odvisnost, opozarjajo vsi, ki poznajo problem: "Pomembno je, da ti ljudje pridejo čimprej v obravnavo, če je motnja trajala kratek čas, bo tudi hitro ozdravljiva. Sicer pa je tovrstne motnje težko ugotoviti. Če je anoreksija navzven prepoznavna, se vse ostalo nekako tolerira," dodaja Hafnerjeva, ki opozarja na današnje družbeno okolje, kjer se tovrstno problematiko pogosto spreminja v propagando in ne opozorilo, za kako velik in hud problem pravzaprav gre.
vanda.levstik@zurnal24.si
