"Prebivalci mest večino svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, doma, na delovnem mestu, v restavracijah, trgovinah ... Vzdrževanje kakovosti zraka je zato v našem bivalnem okolju zelo pomembno," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)
Pojasnjujejo, da lahko slabša kakovost zraka vpliva na poslabšanje alergijskih in ostalih kroničnih bolezni ter bolezni dihal. Med najpogostejše sprožilce poslabšanja omenjenih bolezni v zaprtih prostorih štejemo:
- hišno pršico,
- plesni,
- domače živali,
- cigaretni dim,
- dušikove okside in
- druge alergene zaradi kemizacije.
- V zunanjem okolju so v zraku številne spojine kot npr.:
- izpušni avtomobilski plini,
- ozon ali
- fotokemijski smog.
Dodajajo, da uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih pripomore k lažjemu preživljanju vročih dni, vendar s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasprotni učinek, kot je slabše počutje in celo zdravstvene težave.
Kljub temu klimatske naprave koristijo alergijskim bolnikom, saj je zaradi zmanjšanja vlažnosti bivalnega zraka razmnoževanje pršice pomembno upočasnjeno. "S klimatsko napravo prav tako preprečimo vdor pelodov ali različnih drugih onesnaževalcev v bivalno okolje in pripomoremo k zmanjšanju razvoja plesni. Za njeno varno uporabo pa je potrebno skrbeti za redno in pravilno vzdrževanje ter servisiranje naprave," pravijo.
Kako določiti temperaturo zraka
"Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo, delamo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti," pravijo na NIJZ. Po kriterijih, ki govorijo o prezračevanju in klimatizaciji stavb, in kriterijih medicine dela naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:
- temperatura naj bo med 23 in 27 stopinj Celzija,
- relativna vlažnost 30─50%,
- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa do 0,3 metra na sekundo.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija, je potrebno temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.
Sindrom bolne zgradbe
"Ljudje navajajo različne bolezenske simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpreti oken. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. »sick building sindrome«), ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah," pojasnjujejo na NIJZ.
Bolezenske znake zaradi omenjenega sindroma lahko razdelimo na specifične in nespecifične. Pri prvih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni.
Pri nespecifičnih znakih ne poznamo natančnega izvora težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Stres za telo po navedbah NIJZ predstavlja tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto pred vstopom vanj predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.
