Po nekaterih podatkih naj bi deset odstotkov moških kdaj pa kdaj že imelo težave z uriniranjem v javnem prostoru, vendar ne zato, ker bi bilo z njimi telesno kaj narobe. Vse se namreč dogaja v glavi:
"Problem nastane takrat, ko so prisotni ljudje in to neposredno. V kabini zaenkrat še nimam težav. Stvar se počasi stopnjuje, verjetno zato, ker je vsak primer v bistvu nekakšen neuspeh; trudiš se premagati nesmiselno težavo, kar še bolj oteži sproščanje mišic. Ne spomnim se, da bi imel take težave kot otrok in mladostnik, ampak so se začele kazati okoli 30. leta," nam je zaupal sogovornik.
S kolegi na pijačo, potem pa...
Pravi, da ga težava, s katero se spopada pred pisoarji čudi, saj je sicer odprta osebnost. Dodaja, da sicer s sramežljivostjo nima težav, saj je nudist: "Zoprno je tudi, ker moraš v lokalih in drugje v javnosti zaradi tega še razmišljati, kaj in koliko boš pil. Na daljših poteh z javnimi prevoznimi sredstvi zna biti tudi problem," je dodal moški srednjih let o motnji, za katero psihoterapevtka Pika Bensa pravi, da je še vedno velik tabu.
Sremežljiv mehur je predvsem motnja moških
"Sramežljivi mehur je pogosta težava, ki prizadeva v večini primerov moške, lahko pa tudi ženske. Vendar se o tem ne govori veliko, ker je ob tem prisotno veliko sramu in tesnobe pri obolelih," je za Žurnal24 povedala strokovnjakinja.
Zelo razširjena motnja o kateri kot kaže ne vemo veliko, ima tudi svoje ime: strokovnjaki jo namreč imenujejo paruresis ali parureza.
Pojavi se lahko v blagi obliki, ki jo je opisal nas sogovornik, pa tudi precej hujši, v glavnem pa gre za to, da ljudje s tovrstno motnjo težko urinirajo v prisotnosti drugih ljudi.
"To je v javnih toaletni prostorih, v službi ali pa doma, če imajo nekoga na obisku. Zaradi stresnih hormonov se aktivira vegetativno živčevje, ki med drugim stisne krvne žile in napne mišice (tudi mehurja), in lulanje ni možno, četudi je mehur poln," pojasnjuje psihoterapevtka, ki dodaja, da se motnja uvršča med tako imenovane socialne fobije ali anksioznost, ki se v težji obliki izraža kot hudi strah: "Strah, sram, tesnoba s pestro vegetativno simptomatiko kot so razbijanje srca, težko dihanje, potenje, rdečica, vrtoglavica, tresenje rok in nog, ... ob druženju z drugimi ljudmi. Že ob sami misli na situacijo sem jim začnejo dogajati simptomi," dodaja.
Sram, strah, tesnoba
Osebe, ki trpijo za anksioznostjo mislijo, da niso dovolj dobri, da se bodo pred drugimi osramotili, da jih drugi ne bodo marali, da jih ocenjujejo. Socialna anksioznost je povezana tudi s slabo samopodobo, še pravi strokovnjakinja in dodaja, da si ženske veliko prej poiščejo strokovno pomoč: "Moški pa si tovrstne težave običajno lajšajo z alkoholom in drugimi psihoaktivnimi substancami. Zdravljenje je odvisno od izraženosti motnje, z antidepresivi in pa s psihoterapijo," pravi.
Na spletu je mogoče zaslediti tudi različne nasvete za pomoč, tistih, ki so si ob motnji kot je sramežljiv mehur pomagali sami. Predlagajo "partnerja za lulanje" - nekoga, ki ti je blizu. Ta naj bo sprva blizu kopalnice, ko se sprostiš, pa naj pomočnik počasi pride bliže: "Ko te tudi to ne moti več, poskušajte urinirati tako, da se čimbolj sliši," dodajajo.
Sicer včasih pomaga že branje časopisa ali reševanje križank na stranišču, kar je seveda najlažje doma ali ko imaš na voljo kabino. V javnosti, pred pisoarji se priporoča globoko dihanje in sproščanje mišic medenice.
Če je motnja zelo huda in vpliva na vsakdanje življenje, je seveda treba k zdravniku. Kot dodaja naša strokovnjakinja, predvsem hipnoterapevti opisujejo dobre rezultate z zdravljenjem s hipnozo.
vanda.levstik@zurnal24.si
