Virusi in bakterije, ki povzročajo številne nalezljive bolezni, se v največji meri prenašajo preko umazanih rok. "S pravilnim in rednim umivanjem rok lahko zmanjšamo okužbe dihal za 30 odstotkov, okužbe prebavil pa kar za 44 odstotkov," ob svetovnem dnevu umivanja rok opozarjajo v Dezinfekcijskem društvu Slovenije.
Skoraj četrtina Slovencev si po uporabi stranišča ne umije rok, izpostavljajo v društvu. Ob tem opozarjajo tudi na študijo univerze v Arizoni, po kateri je približno dve tretjini nakupovalnih vozičkov v trgovinah okuženih z nevarnimi bakterijami. "Tudi številne druge analize so potrdile, da na javnih površinah mrgoli mikrobov," dodajajo. Kot navajajo v društvu, so prav nekatera javna mesta najbolj umazana, saj jih le redko očistijo in so zato odlični gostitelji potencialnih patogenih mikrobov.
Tudi fekalni delci
Navajajo seznam osmih javnih mest, kjer je prisotnih največ bakterij. Najbolj umazani so jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih, na drugem mestu so okrasne rezine sadežev na robu kozarcev za pijačo. Kot izpostavljajo, je študija, objavljena v ameriški reviji Environmental Health, pokazala, da je skoraj 70 odstotkov limoninih rezin na robovih kozarcev s pijačo, ki so jih stregli v restavracijah, vsebovalo patogene mikroorganizme, ki povzročajo bolezni.
Na lestvici najbolj okuženih javnih mest, ki jo navajajo v Dezinfekcijskem društvu Slovenije, so še embalaže in držala za sol, poper, kečap in podobno, kljuke na vratih in dozirniki za milo. Študija je pokazala, da je kar 25 odstotkov dozirnikov, v katere se milo dozira odzgoraj, okuženih, nekateri celo s fekalnimi delci, navajajo v društvu.
Med najbolj okuženimi javnimi mesti so še nakupovalni vozički v trgovinah, sanitarije na letalih in čakalnice v zdravstvenih domovih. V društvu ob tem opozarjajo ljudi, naj bodo zunaj svojega doma še toliko bolj pazljivi. "Roke si redno umivajte s toplo vodo in milom. Če slednja nista na voljo, uporabite antibakterijsko sredstvo za razkuževanje oz. dezinfekcijo rok, ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola in uniči patogene mikroorganizme, zaradi katerih bi lahko zboleli," svetujejo.
Prenos mikroorganizmov lahko občutno zmanjšamo z rednim in pravilnim umivanjem rok, zlasti pred jedjo, po uporabi stranišča ali menjavi plenic, rokovanju, prihodu domov, dotikanju živali, denarja, pred in po obisku bolnika, pred pripravo hrane, vstavljanjem kontaktnih leč in podobno.
Epidemija ebole
Ob epidemiji ebole pa v Unicefu poudarjajo, da je umivanje rok eden ključnih ukrepov pri preprečevanju okužbe z ebolo. Vodja Unicefovih globalnih programov za vodo, sanitarije in higieno Sanjay Wijesekera je ob tem pojasnil, da ekipe Unicefa v Sierra Leoneju, Liberiji in Gvineji poudarjajo pomembnost umivanja rok kot enega ključnih ukrepov pri preprečevanju širjenja virusa ebole. Poleg pomoči mednarodne skupnosti je zdaj po njegovih navedbah najpomembnejše, da lokalni prebivalci poznajo učinkovite ukrepe za preprečevanje okužbe in jih tudi izvajajo. "Umivanje rok je eden tovrstnih ukrepov, ki rešujejo življenja," je dodal.
