"Prikrite" emisije dizelskih motornih vozil, ki niso vključene v uradne podatke avtomobilskih proizvajalcev, po ugotovitvah študije letno povzročijo 38.000 smrti. Štiri petine takšnih primerov znanstveniki opažajo v EU, Indiji in na Kitajskem.
V realnosti za polovico več
Do nedavnega je bilo število smrti zaradi izpustov dušikovih oksidov ocenjeno na podlagi podatkov, ki so jih posredovali avtomobilski proizvajalci. Po izbruhu afere s Volkswagnovim goljufanjem na testih izpušnih plinov leta 2015 so raziskovalci še intenzivneje pod drobnogled vzeli razliko med količino izpustov pri laboratorijskih testiranjih in v realnih voznih pogojih.
Kot je razkrila študija, objavljena v strokovni reviji Nature, dizelska vozila v realnih pogojih povzročijo najmanj za polovico več škodljivih izpustov kot v laboratoriju.
Pri "prikritih" izpustih sicer ne gre le za izpuste, ki jih tako ali drugače prikrijejo avtomobilski proizvajalci, temveč tudi dodatne izpuste, ki so posledica nestrokovnih posegov v vozilo ali slabega vzdrževanja.P
Velike posledice za zdravje
"Posledice prikritih emisij dušikovih oksidov iz dizelskih motorjev za javno zdravje so izjemno velike," je opozorila vodja študije in soustanoviteljica raziskovalne skupine za analizo zdravja okolja Susan Anenberg.
Od 107.000 smrti, ki so jih po ocenah znanstvenikov leta 2015 povzročili izpusti iz dizelskih motorjev, jih je okoli 38.000 povezanih z izpusti, ki v uradnih podatkih niso navedeni. Kot opozarjajo znanstveniki, se je proti tem dodatnim izpustom tudi težje boriti, saj je njihovega dejanskega povzročitelja težko odkriti.
To nas čaka v prihodnosti
Še manj spodbudne pa so napovedi znanstvenikov za prihodnost. Ocenjujejo namreč, da bo onesnaženje z dušikovimi oksidi do leta 2040 zakrivilo 183.000 smrti letno.
Največ emisij dušikovih oksidov v svetovnem merilu sicer prispevajo tovorna vozila za komercialne prevoze in avtobusi. Najnovejši motorji takšnih vozil so že občutno bolj prijazni okolju, a mnogi prevozniki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali varčevanja svojega voznega parka ne posodabljajo pogosto.
Strožja zakonodaja
Strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastanku študije, tako kot eno od možnosti za izboljšanje stanja navajajo strožjo zakonodajo za težka motorna vozila, ki bi med drugim vključevala omejitev vožnje v določenih območjih za bolj umazane motorje. Nekatere države sicer že poznajo uredbo, po kateri se lahko na javne razpise prijavljajo le ponudniki z motorji najvišjega standarda euro 6.
dezurni@zurnal24.si