Težave na nevrološki kliniki, ki jih za področje zdravstvene nege izpostavlja poročilo ministrstva za zdravje po upravnem nadzoru, po prepričanju glavne sestre UKC Ljubljana Erne Kos Grabnar ne morejo biti ključni razlogi, da se je zgodil primer Radan. Poročilo je krivično, pravijo medicinske sestre in zagotavljajo, da je nevrološka klinika varna.
Osebje je humano in čuteče
"Nevrološka klinika je kljub določenim ugotovljenim nepravilnostim varna, za bolnike varno skrbijo, osebje je dobro strokovno usposobljeno, humano in čuteče do bolnikov," je dejala glavna sestra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Kos Grabnarjeva.
Da razmere na nevrološki kliniki niso tako slabe, kot bi nekateri radi prikazali, je ocenila tudi glavna medicinska sestra na nevrološki kliniki Helena Tušar. V nadzoru so se po besedah Tušarjeve usmerili na posamezne dogodke ali podatke, ki ne odražajo dejanskega stanja na kliniki.
"Poročilo nas je zelo prizadelo. Nas ne bi toliko, če v njem ne bi bilo nekih posploševanj in kazanja s prstom, kako smo slabi in kaj vse nam manjka. Podatki so iztrgani iz konteksta," pravi Tušarjeva.
Med drugim je kritična do ugotovitev o slabi higieni rok pri študentih in zdravnikih. "Ne vem, od kje jim ta ugotovitev. Presojevalni komisiji smo se posebej pohvalili za naš pristop k promociji higiene rok, saj vsi študenti medicine, ko pridejo na nevrološko kliniko, najprej opravijo uvajalni seminar, kjer se seznanijo prav s higieno rok in uporabo zaščitnih sredstev," pravi Tušarjeva in dodaja, da je "predvidevati, da je razlog za tak pristop k osveščanju o higieni rok slaba higiena, napačno poenostavljanje".
Standardi, ki jih ne morejo dosegati
Tušarjeva se sicer strinja, da so nadzori vedno dobrodošla zadeva in bi jih ministrstvo moralo opravljati pogosteje. Ob tem opozarja, da imajo na kliniki postavljene številne standarde, ki pa jih ne morejo v celoti dosegati tudi zaradi pomanjkanja kadra v zdravstveni negi.
Največjo varnost lahko zagotavlja le stalna prisotnost medicinske sestre, ki pa je s trenutnimi kadri ne morejo zagotavljati, je navedla tudi Kos Grabnarjeva. Izpostavlja, da ima nevrološka klinika po zadnjih podatkih 33 zaposlenih premalo.
Kos Grabnarjeva se ob primeru Radan sprašuje, kakšna je bila komunikacija med zdravniki, nadzornim zdravnikom, predstojnico in še drugimi nadrejenimi nad njo, saj nihče dogajanja ni prijavil kot nevarni dogodek.
Nadrejeni niso reagirali
Preiskava sumljivih smrti bolnikov, za katere je skrbel zdravnik Ivan Radan, ki do najmanj 18. avgusta ostaja v priporu v enoti za forenzično psihiatrijo, je sicer pokazala, da je ena od medicinskih sester skušala opozoriti, da je Radan bolniku predpisal prevelike odmerke kalija, a na to opozorilo nadrejeni niso reagirali.
A sogovornici sta opozorili, da imajo v UKC Ljubljana že dlje časa izdelan sistem elektronskega, tudi anonimnega prijavljanja odklonov. "Konkretna medicinska sestra bi lahko in bi morala to, da je zdravnik odredil prevelik odmerek kalija bolniku, lahko tudi anonimno prijavila v sistem," sta poudarili.
Ob tem je glavna sestra kritična tudi do načina dela vodstvenih delavcev v bolnišnici. "Predstojniki se ne zavedajo, da so na teh mestih predvsem zato, da vodijo ljudi. Vodja mora sodelavce poznati, jim postaviti cilje in jim pomagati, da te cilje dosežejo. Mora jih spodbujati in motivirati. To je delo vodje, ne pa da skrbi le za razvoj stroke, za število objavljenih člankov, ne ukvarja pa se s tem, da so sodelavci skregani med seboj," pravi Kos Grabnarjeva, ki ob tem ugotavlja, da so v takih situacijah medicinske sestre "amortizer med vsemi".
dezurni@zurnal24.si
