Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil kazalnike o zdravju v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini oziroma tukaj.
Na nivoju celotne Slovenije lahko ugotovimo, da se je zmanjšal delež prekomerno prehranjenih otrok in delež poškodovanih v transportnih nezgodah. Boljša je odzivnost v preventivni program ZORA, zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom. V Sloveniji se je zmanjšala tudi umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let.
Več prometnih nesreč zaradi alkohola
Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, pripisljivih alkoholu.
Eden od podatkov navaja, da je bolezni povezanih z alkoholom, zaradi česar so ljudje pristali v bolnišnici, največ v občinah Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Jezersko, Dobje, Podlehnik, Škocjan, Idrija, Kobilje...
Kar se spodbudnih podatkov tiče, NIJZ objavlja primer občin, kjer v zadnjih petih letih niso zabeležili samomora: Kobilje, Osilnica, Kungota, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana, Makole.
Na program Svit, torej presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju, se najbolje odzivajo v občinah Železniki, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Mirna Peč, Cerkno, Semič.
Kako najlažje poiskati podatke za vašo občino, si lahko ogledate tudi v dveh videoposnetkih( spodaj) - vodičih po spletnem mestu.
Manj debelih otrok
V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravja v občini, se je delež prekomerno težkih otrok zmanjšal v 60 % občin. V 40 odstotkih občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažamo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok. Spodnja infografika sicer prikazuje primerjavo med lansko in letošnjo objavo.
Novi kazalniki prikazujejo podatke o vplivu okolja na zdravje, prekomerni prehranjenosti odraslih in hrupu v okolju. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje so tako pripravili podatke kakovost pitne vode, škodljivost azbesta in PM-delcev v zraku, nevarnost vročinskih valov in ogroženost za klopnim meningoencefalitisom.
Občine, v katerih so v zadnjih desetih letih zaznali največ primerov klopnega meningoencifaltisa so Loški potok, Vitanje, Bloke, Gorenja vas - Poljane, Kostel, Preddvor, Kobilje, Sodražica.
Vročinski valovi vplivajo na počutje in zdravje ljudi
V obdobju vročinskih valov pogosto opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 primerov več smrti, največ v delu Slovenije z omiljenim celinskim podnebjem, kjer sta tudi obe največji mesti. Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom.
Pitna voda
Glede pitne vode strokovnjaki ugotavljajo, da imajo večja oskrbovalna območja praviloma ustrezno mikrobiološko kakovost pitne vode. "Iz zdravstveno preventivnega vidika so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, brez profesionalnega upravljavca, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), zaradi velikega deleža fekalne onesnaženosti (onesnaženost s človeškimi in/ali živalskimi iztrebki). Problematična so tudi oskrbovalna območja, ki se oskrbujejo s površinsko vodo, med katere, iz vidika tveganja za zdravje, prištevamo kraške vire pitne vode, saj imajo občasno fekalno onesnaženje," še piše v poročilu.
Hrup v Sloveniji
